V rubriki Spoznajmo lokalne pridelovalce naše občine tokrat predstavljamo Čebelarstvo Bozovičar iz Gabrja, kjer jim čebelarjenje ne predstavlja le dela, ampak kot pravijo, kar način življenja. Za čebele skrbi petčlanska družina Bozovičar: mama Mojca, oče Aleš ter otroci Neja, Hana in Matevž. Večino opravil skozi vse leto opravita Mojca in Aleš, v času glavne čebelarske sezone pa jima na pomoč priskočijo tudi otroci ter starši. Skupaj sodelujejo pri različnih opravilih, od priprave opreme in dela v čebelnjaku do točenja medu, ki v času največje paše zahteva veliko dodatnih rok. Prav povezanost družine, predanost delu in spoštovanje do narave so vrednote, na katerih gradijo svojo čebelarsko zgodbo. Z Mojco in Alešem smo se pogovarjali o začetkih njihove čebelarske poti, delu s čebelami, pridelavi medu ter izzivih, s katerimi se srečujejo danes.
Kdaj ste začeli z dejavnostjo in kaj vas je spodbudilo k začetku?
Naša čebelarska zgodba se je začela leta 2000, ko je Aleš kot 12-letnik dobil svoj prvo čebeljo družino od sosednega čebelarja. Sprva je čebelaril z le nekaj čebeljimi družinami, z leti pa so ob številu panjev rasle tudi izkušnje in znanje. Pomembno vlogo pri tem je imel izkušeni čebelar Jože Rihar, od katerega je Aleš pridobil veliko praktičnega znanja. Dragocene izkušnje je kasneje nabiral tudi kot študent pri proizvajalcu čebelarske opreme Robertu Kocjanu (podjetje Rihar-Kocjan, Gabrje), kjer je sodeloval pri izdelavi čebelarske opreme in podrobneje spoznal različne vidike čebelarstva.
Danes je Aleš zaposlen na Čebelarski zvezi Slovenije, kjer je že skoraj 10 let vodja Opazovalno-napovedovalne službe čebeljih paš pri Opazovalno-napovedovalni službi Čebelarske zveze Slovenije. Delo s čebelami ga spremlja tako poklicno kot doma, zato je skozi leta tehnologijo dela prilagodil tako, da lahko čim bolje usklajuje službene in čebelarske obveznosti.
Leta 2021 smo naredili pomemben korak v razvoju čebelarstva z nakupom novega prevoznega čebelnjaka in celovito obnovo prve prevozne enote. Ker smo že od začetka čebelarili na naraven način, je bil prehod v ekološko čebelarjenje logično nadaljevanje naše poti. K lažji odločitvi so pripomogli tudi novi panji, zato smo se vključili v sistem ekološkega čebelarjenja. Po večletnem prehodnem obdobju smo leta 2025 pridobili ekološki certifikat, ki potrjuje naše dosedanje delo ter usmerjenost v trajnostno in odgovorno čebelarjenje tudi v prihodnje.
Kaj pridelujete in izdelujete? Kje lahko kupci dobijo vaše izdelke in pridelke?
Danes kupcem ponujava ekološko certificiran med različnih vrst, odvisno od letine in pašnih razmer v posameznem letu. Poleg medu pridelujeva tudi cvetni prah, ki ga kupci vse pogosteje vključujejo v svojo prehrano.
Ker imava prevozne čebelnjake, lahko čebele prevažava na različne paše po Sloveniji in jim tako zagotavljava dobre pogoje za nabiranje nektarja. Akacijevo pašo izkoriščava predvsem na Primorskem in v Prekmurju, kostanjevo v osrednji Sloveniji, lipovo pa na Tolminskem. Ob dobrih pogojih za gozdno pašo čebele prepeljeva tudi na območje Kočevja, Savinjske doline, Javornikov in drugih gozdnatih območij. Raznolikost slovenskega prostora nama omogoča pridelavo različnih vrst medu, ki se razlikujejo po okusu, barvi in značilnostih ter tako zadovoljijo različne želje kupcev. Pomemben del najine ponudbe predstavlja tudi darilni program še posebej v novoletnem času. Med je lepo darilo, ki se ga vsak razveseli. Svoje izdelke prodajava neposredno na domu in preko zadruge, po potrebi pa med in druge čebelje pridelke dostavljava tudi šolam, vrtcem in drugim ustanovam.
Kako se povezujete z lokalnim okoljem, kje ste aktivni in kje vas ljudje lahko spoznajo?
Z lokalnim okoljem smo tesno povezani predvsem preko naših kupcev, saj večino medu prodamo neposredno na domu. Veliko novih strank nas spozna po priporočilih zadovoljnih kupcev, kar nam veliko pomeni in potrjuje kakovost našega dela. Naš med je mogoče kupiti tudi v Kmetijski zadrugi Dobrova in Kmetijski zadrugi Polhov Gradec.
Zaradi službenih in družinskih obveznosti v preteklosti nisva imela veliko časa za aktivno predstavitev in prodajo na dogodkih. Sedaj, ko so otroci nekoliko starejši in bolj samostojni, lahko več časa nameniva promociji naših pridelkov. Zato se v zadnjih letih vse pogosteje vključujeva v lokalne prireditve in sejme, kjer obiskovalcem predstavljava čebelarstvo, ekološko pridelavo medu in druge čebelje pridelke.
Takšni dogodki so za naju odlična priložnost za srečanje s kupci, izmenjavo izkušenj ter krepitev vezi z lokalno skupnostjo. Verjameva, da je osebni stik pomemben del zaupanja, ki ga gradiva z najinimi kupci.
Zakaj radi opravljate svoje delo?
Ker sva oba odraščala v stiku s kmetijstvom in kasneje tudi študirala zootehniko (živinorejo), se dobro zavedava pomena hrane in njenega izvora. Kljub redni zaposlitvi in delu v čebelarstvu ostajava povezana s kmetijstvom, saj občasno še vedno pomagava pri kmetijskih opravilih na domači kmetiji. Tako ohranjava stik s podeželjem, kmetijsko pridelavo in vrednotami, ki so nama bile privzgojene že v mladosti. Pomembno nama je tudi, da razumevanje pomena lokalne pridelave hrane, odnosa do narave in odgovornosti prenašava na najine otroke. Ob čebelah spoznavajo, koliko dela, časa in znanja je potrebnega za pridelavo hrane, ter se učijo ceniti delo ljudi, ki jo pridelujejo. Zadovoljstvo nama predstavlja, ko se kupci vračajo in zaupajo našim izdelkom. To nama daje potrditev, da ljudje še vedno cenijo lokalno pridelano hrano in poznan izvor izdelkov.
S katerimi izzivi se najpogosteje srečujete pri svojem delu?
Čebelarstvo je dejavnost, pri kateri si zelo odvisen od narave. Največji izziv pri našem delu predstavljajo vremenske spremembe, ki jih čebelarji iz leta v leto bolj občutimo. V zadnjih letih se soočamo z vse pogostejšimi spomladanskimi pozebami, dolgotrajnimi sušnimi obdobji, močnimi neurji in nenadnimi vremenskimi preobrati. Takšne razmere vplivajo na cvetenje medovitih rastlin in količino nektarja, ki ga čebele lahko naberejo. Včasih se zgodi, da rastline obilno cvetijo, vendar zaradi neugodnega vremena čebele ne morejo izkoristiti paše. Velik izziv predstavlja tudi zagotavljanje zdravja čebeljih družin. Čebelarji moramo nenehno spremljati stanje čebel in pravočasno ukrepati proti boleznim ter škodljivcem, predvsem varoji, ki še vedno predstavlja eno največjih groženj za čebele. Ker čebelarimo ekološko, je izbira načinov zdravljenja še bolj omejena, zato je potrebno veliko znanja, opazovanja in pravočasnega ukrepanja. Opazimo tudi, da je v okolju vse manj raznolikih paš. Za čebele ni pomembno le, da imajo hrano v enem delu leta, temveč da imajo na voljo kakovostno pašo skozi celotno sezono. Zato si želimo več zavedanja o pomenu medovitih rastlin, travnikov in ohranjanja pestre kulturne krajine.
Katero obdobje je bilo za vas najtežje in kaj je bil vaš največji uspeh?
Med zahtevnejšimi obdobji so bila leta z neugodnimi vremenskimi razmerami, ko je bila paša slaba in so bili pridelki medu precej manjši od pričakovanj. Velik izziv je predstavljal tudi prehod na ekološko čebelarjenje, saj je zahteval številne prilagoditve v načinu dela ter precejšnja finančna vlaganja. Kljub tem izzivom sva vztrajala in sledila zastavljenim ciljem. Za enega največjih dosežkov zato štejeva pridobitev ekološkega certifikata leta 2025, ki potrjuje kakovost najinega dela in usmerjenost v trajnostno čebelarjenje.
Kakšni so vaši cilji za prihodnja leta?
Naš cilj je, da se še naprej razvijamo in nadgrajujemo svoje znanje, saj se čebelarstvo nenehno spreminja in od čebelarja zahteva stalno učenje ter prilagajanje. Tudi v prihodnje želimo ostati zvesti načelom ekološkega čebelarjenja, skrbeti za zdrave in močne čebelje družine ter kupcem ponujati kakovostne čebelje pridelke. Pomembno se nama zdi, da rastemo predvsem v kakovosti in ne zgolj v številu panjev. Želiva ohranjati visok standard pridelave, slediti novostim na področju čebelarstva ter iskati rešitve, ki bodo čebelam omogočale čim boljše pogoje za razvoj.
Kaj si želite za prihodnost dejavnosti?
Želimo si, da bi ljudje vedno bolj cenili lokalno pridelano hrano in delo slovenskih čebelarjev. Za prihodnost čebelarstva je ključnega pomena ohranjanje čistega okolja, bogatih čebeljih paš in primernega življenjskega prostora za opraševalce. Verjamemo, da imajo čebele izjemno pomembno vlogo v naravi, zato je njihovo varovanje odgovornost vseh nas.
Vabljeni tudi k ogledu njihove spletne strani: http://cebelarstvo-bozovicar.si/
Manca Dolinar
Foto: Čebelarstvo Bozovičar
