V soboto in nedeljo 14. in 15. junija, je v Gorišnici potekalo državno gasilsko tekmovanje, ki je v dveh dneh zbralo več kot 5.000 najboljših gasilcev iz vse Slovenije. Tekmovanje je potekalo v gasilsko-športnih disciplinah, v soboto so se pomerile mladinske ekipe, v nedeljo pa članice, člani in starejše ekipe. Med najboljšimi so se izkazali tudi gasilci iz Prostovoljnega gasilskega društva Šentjošt in Prostovoljnega gasilskega društva Dvor.
Na nedeljskem delu tekmovanja, namenjenem članskim ekipam, je nastopilo kar 196 ekip. V kategoriji člani A so gasilci PGD Šentjošt pokazali odlično pripravljenost, ekipni duh in vrhunsko znanje, saj so v izjemno močni konkurenci osvojili odlično 4. mesto. S tem so dokazali, da društvo iz Šentjošta tudi na državnem nivoju sodi v sam vrh slovenskega gasilstva in se s tem uvrstili na kvalifikacije za gasilsko olimpijado 2026.
Prostovoljno gasilsko društvo Dvor je na državnem mladinskem tekmovanju zastopalo kar z dvema ekipama – ekipo pionirk in ekipo mladincev. Obe ekipi sta dosegli izjemne rezultate, ki so plod predanih vaj, odlične ekipne povezanosti in nepopustljive borbenosti.
Pionirke so se na tekmovanju res izkazale. Že pri prvi vaji z vedrovko so z odličnim časom postavile nov društveni rekord, v štafetnem teku pa so s časom 75,60 sekund postavile celo državni rekord – ne le med pionirkami, temveč tudi med pionirji. Na koncu so v konkurenci 48 ekip dosegle odlično 6. mesto, do bronastega odličja pa jih je ločilo manj kot tri desetinke sekunde.
Tudi mladinci PGD Dvor so se izkazali. Kljub manjši napaki pri vaji z ovirami so v nadaljevanju pokazali odlično zbranost in s štafetnim tekom postavili nov društveni rekord s časom 78,02 sekund. V konkurenci 54 ekip so se uvrstili na visoko 7. mesto, kar jih postavlja med najboljše mladinske ekipe v Sloveniji.
Vsi rezultati potrjujejo, da gasilski podmladek in člani v omenjenih društvih dosegajo izjemne uspehe, ki temeljijo na timskem delu, predanosti in strokovnem mentorstvu. Pohvale gredo tudi mentorjem, staršem in vsem, ki so kakorkoli pomagali pri pripravah in organizaciji.
V torek, 24. junija 2025, na predvečer dneva državnosti, se je na vrhu Kogeljča v Šentjoštu odvila slovesnost ob postavitvi nove slovenske zastave. Dogodek je bil poklon državi, skupnosti in vrednotam, ki so v Šentjoštu od vedno močno živele. Ob začetku je zazvenela slovenska himna, zastavo pa naj bi ob Zdravljici dvignil Hinko Košir, letošnji prejemnik občinskega priznanja.
Slovesnost je povezoval Matej Matija Kavčič, ki je navzoče popeljal skozi zgodovino slovenske zastave in himne. Z govorom je spomnil, kako je slovenska trobojnica prvič zaplapolala leta 1848 v Ljubljani ter kako je simbol slovenstva rasel skozi desetletja vse do razglasitve samostojne države leta 1991. Po njegovih besedah zastava danes ni le državni simbol, temveč tudi znamenje pripadnosti, zgodovinskega spomina in skupne prihodnosti.
Predsednik Krajevne skupnosti Šentjošt Janez Oblak je spregovoril o pobudi za postavitev zastave, ki je v zorenju prehodila več kot dve leti. V tem času so s soglasjem domačega župnika, ki je prispeval zemljišče, pripravili vse potrebno, da je zamisel oživela. Sam projekt je združil krajane v prizadevanju za skupni cilj – postaviti simbol, ki združuje ljudi, izžareva domoljubje in spominja na DEMOS-ov tabor, ki se je pred leti odvijal prav na tem mestu.
Čeprav se je v zadnjem trenutku pokazalo, da postavitev tehnično ne bo povsem enostavna, so s potrpežljivostjo in sodelovanjem našli rešitve. Zdi se, da je prav vsaka zastava, ki naj bi nosila sporočilo trajnosti, najprej preizkušena v potrpežljivosti tistih, ki jo postavljajo. Drog je še zadnjič legel na zemljo, preden se je dvignil z novim ponosom – s svežo zastavo, pripravljeno, da ponese pogled navzgor. Vrh Kogeljča je tako prvič odet v barve slovenske trobojnice – belo, modro in rdečo.
Dogodek je z blagoslovom sklenil domači župnik Franc Kadunc, ki je poleg zastave blagoslovil tudi prisotne, njihovo delo in celoten kraj. Poudaril je pomen skupnosti, vere in odgovornosti za domovino. Kulturni program je dopolnil šentjoški pevski zbor, ki je zazvenel čez griče in doline.
Zaradi povišane požarne ogroženosti kresa letos ni bilo, pa vendar kresni večer ni minil brez ognja – simbolična luč je zagorela na varnem kurišču, ob katerem so se domačini zadržali v pogovoru in prijetnem vzdušju.
Slovesnost se je zaključila z aplavzom in pogledom proti zastavi, ki odslej stoji kot jasen znak krajevne pripadnosti in spoštovanja do zgodovine. Nad Kogeljčem zdaj vihti slovenska trobojnica – preprost, a trden simbol skupnosti, ki ve, kam spada in kaj ji pomeni domovina.
V petek, 27. junija, so v cerkvi sv. Jošta v Šentjoštu odprli razstavo in predstavili monografijo o umetniku slovenskega rodu Marjanu Grumu, ki že več desetletij živi in ustvarja v Argentini. Dogodek je bil del širšega spominskega dogajanja ob prazniku sv. Petra in Pavla in ob 30. obletnici postavitve Kapele mučencev v Šentjoštu.
Na večeru so sodelovali sourednica monografije Mirjam Oblak, avtor biografskega uvoda Gregor Batagelj, poznavalka Grumovega opusa Darja P. Cerar ter urednik in ravnatelj Rafaelove družbe Lenart Rihar. Dogodek je povezovala Klara Marija Keršič, glasbeno pa so ga obogatili pianistka Katarina Tominec in domači ustvarjalci. Ob predstavitvi knjige so si obiskovalci lahko ogledali tudi kratek film o umetniku ter spremljevalno fotografsko razstavo njegovih del.
Predstavitev umetnika Marjana Gruma je razkrila izjemno življenjsko zgodbo. Rodil se je leta 1939 v Podkraju pri Igu. Ob koncu druge svetovne vojne je moral zaradi komunističnega nasilja z materjo in tremi sorojenci zbežati čez Ljubelj. Oče Jožef Grum je bil med tisoči domobrancev, ki so jih britanske sile izročile jugoslovanskim oblastem. Pred smrtjo so ga mučili in nato obesili.
Družina je prek begunskih taborišč leta 1949 prišla v Argentino, kjer so začeli znova, v težkih pogojih revščine in izseljenstva. Marjan je že kot mladostnik opravljal različna dela, prelomno pa je bilo delo v trgovini z umetniškimi barvami, kjer ga je za ustvarjanje navdušil mehiški profesor. Umetniško pot je resneje začel šele pri 37 letih kot samouk. Umetnost ga je v celoti prevzela, še posebej kiparstvo in slikarstvo, pri čemer se je specializiral za varjenje železa in delo z drugimi kovinami.
Grumova umetnost združuje vsakdanje prizore argentinskega življenja in hkrati močno reflektira tragično slovensko polpreteklo zgodovino. Pogosto upodablja glasbenike, plesalce tanga in gavče, obenem pa tudi ekspresivne prizore trpljenja, vojne in upora. Njegova dela nosijo izrazito sporočilnost, predvsem o človeškem dostojanstvu, trpljenju in spominu. Posebej je izstopal tudi s slikarskimi deli, kjer prevladujejo obrazi z intenzivnimi barvami in pogledi, ki gledalca silijo v razmislek.
Z ženo Noemí Beatriz Corvalán, prav tako slikarko, Grum živi in ustvarja v umetniški četrti La Boca v Buenos Airesu, kjer vodita Kulturni center Museo Conventillo Marjan Grum. Ta prostor deluje kot bivališče, delavnica, atelje, galerija in kulturno prizorišče, v katerem se zvrstijo številne kulturne prireditve. Leta 2003 je mestna oblast center razglasila za kulturni spomenik in prostor posebnega pomena. Grum je svoje umetnine predstavil že po vsem svetu – razstavljal je v Evropi, Južni Ameriki, ZDA in na Japonskem.
Na nedeljski spominski slovesnosti 29. junija pri Kapeli mučencev v Šentjoštu, so Marjanu Grumu v odsotnosti podelili Ehrlichovo priznanje z medaljo. Priznanje je v njegovem imenu prevzela Miriam Oblak, njegova sorodnica iz Argentine.
Otvoritev razstave in predstavitev Grumovega dela v cerkvi sv. Jošta sta bila pomemben kulturni in spominski dogodek, ki je ne le počastil umetnika, ampak tudi utrdil zavest o dediščini, ki jo ohranjajo slovenski rojaki po svetu. Marjan Grum, ki je skozi umetnost ohranil glas spomina, resnice in pokončne drže, ostaja eden najprepoznavnejših slovenskih umetnikov v izseljenstvu.
Pod večernim poletnim nebom v parku Polhograjske graščine se je v petek, 20. junija, odvila osrednja občinska prireditev ob prazniku Občine Dobrova – Polhov Gradec in dnevu državnosti Republike Slovenije. Vzdušje pod mogočno grajsko lipo je bilo praznično. Prireditev je vodila Romana Jankovec, ki je z besedilom povezala umetniški in protokolarni del dogodka.
Večer je otvorila slovenska himna v izvedbi sopranistke Tine Debevec Dragoš in pianistke Katarine Tominec. Sledil je otvoritveni nastop otroške folklorne skupine TD Briše, ki je pokazal, kako mladi s ponosom ohranjajo slovensko tradicijo in kako lepo je, ko se slovenska kulturna dediščina prenaša iz roda v rod.
Osrednja tematika prireditve je bila posvečena prostovoljstvu. V govorih je bilo poudarjeno, da so prostovoljci tihi junaki našega časa, ki s svojim neplačanim delom prispevajo k dobrobiti družbene skupnosti. V tem duhu je bila izpostavljena tudi izdaja sedme številke zbornika Domači kraji, katerega vsebina ponazarja bogato domoznansko, naravoslovno in literarno ustvarjanje. Zbornik je rezultat predanega prostovoljnega dela in ljubezni do domačega okolja. Njegovo uredniško krmilo je letos prvič prevzela dr. Barbara Ivančič Kutin, Milka Bokal pa se je od dolgoletnega uredniškega dela letos poslovila.
Zbrane je nagovoril tudi župan Jure Dolinar, ki je poudaril pomen sodelovanja, skupnosti in trajnostnega razvoja. Slavnostna govornika tokratne prireditve sta bila Irena Orešnik in dr. Anže Logar. Gospa Orešnik, domačinka, znana agronomka in predsednica Združenja hribovskih in gorskih kmetov Slovenije, se je zavzela za pomembnost podeželskih skupnosti in pomen hribovske kmetije za ohranjanje slovenskega podeželja. Dr. Anže Logar pa je v govoru spregovoril o viziji sodelovanja in povezovanja v dobrobit domovine.
Glasbeni del programa je obogatil izbor samospevov slovenskih skladateljev, ki sta jih izvedli Tina Debevec Dragoš in Katarina Tominec. Posebej sta zazvenela samospeva Emila Adamiča in Janka Ravnika.
Na prireditvi so bila podeljena tudi občinska priznanja:
Janez Kušar – prejemnik srebrnega grba Občine Dobrova – Polhov Gradec
Za dolgoletno prostovoljno delo v civilni družbi ter izjemno prizadevnost na področju gasilstva in društvenega življenja je srebrni grb občine prejel Janez Kušar. Aktiven član več društev, med drugim Društva upokojencev Dobrova, PGD Podsmreka ter Društva upokojencev Kozarje. Njegovo delo zaznamujejo predanost, zanesljivost in nesebična pomoč, s katero povezuje in spodbuja člane skupnosti. Med drugim je sodeloval pri izdelavi novega društvenega prapora, organizaciji dogodkov ter soustvarjanju zbornika ob 60-letnici Društva upokojencev Dobrova. Njegovo delo je prepoznalo in za priznanje predlagalo Društvo upokojencev Dobrova. Priznanje je Janez Kušar prevzel naknadno.
Hinko Košir – prejemnik srebrnega grba Občine Dobrova – Polhov Gradec
Za dolgoletno prostovoljno delo in prispevek k razvoju lokalne skupnosti je srebrni grb občine prejel Hinko Košir. Od leta 1981 je ustanovni član in osrednja figura Športnega društva Šentjošt, kjer je dolga leta deloval kot predsednik ter organiziral številna športna tekmovanja, predvsem na področju smučanja. Po njegovi pobudi je nastala tudi namiznoteniška sekcija, v kateri še vedno deluje kot predsednik, hkrati pa je omogočil strokovno vadbo osnovnošolcem z usposobljenim trenerjem.
Poleg športnega udejstvovanja je aktiven tudi v gasilskem društvu, dramski skupini in krajevni skupnosti. Pomembno vlogo je odigral tudi pri razvoju gostinske ponudbe v domači vasi – najprej kot opora ženi pri izgradnji prve gostilne, kasneje pa kot spodbuda sinu, ki je zgradil priznano gostilno. Predlog za priznanje je podalo Športno društvo Šentjošt.
Kalista Vidmar – prejemnica zlatega grba Občine Dobrova – Polhov Gradec
Zlati grb občine je za izjemne športne dosežke prejela Kalista Vidmar, vrhunska plesalka z večletnimi uspehi na državnem in mednarodnem nivoju. Leta 2023 je postala državna prvakinja v latinskoameriških plesih, leta 2024 pa je osvojila naslova državne prvakinje tako v standardnih kot latinskoameriških plesih – oboje tudi letos znova. Skupno je že 13-krat postala državna prvakinja.
Svoje znanje predaja tudi mlajšim generacijam kot plesna učiteljica družabnih plesov v Plesnem klubu Bolero, letos pa je na valeto pripravljala učence zaključnega razreda OŠ Polhov Gradec. Za priznanje jo je predlagala Tanja Vidmar.
Posebno pozornost na prireditvi so namenili tudi predstavitvi projekta Prostofer – prostovoljni prevozi za starejše, ki v občini deluje že od oktobra 2023. V tem času je bilo opravljenih že več kot 350 prevozov, projekt pa aktivno oblikujejo srčni prostovoljci. Gre za primer dobre prakse medgeneracijske solidarnosti, trajnostne mobilnosti in srčnosti, ki je temelj zdrave skupnosti.
Večer je bil zaokrožen z besedami o tem, kako prostovoljstvo bogati ne le družbo, temveč tudi posameznika. In kot je v svoji misli zapisal Tone Pavček: „Domovina je ena – nam vsem dodeljena – in lepa kot ljubezen v srcu zapisana.“
V soboto, 28. junija, se je kot vsako leto odleta 2018, pod okriljem KUD-a Kosec odvijal tradicionalni dogodek »Kosci in grabljice«, na katerega čakamo in se pripravljamo celo leto. No, morda res ne celo leto, nekaj priprave pa vendarle terja tekmovanje v ne tako nezahtevni disciplini, kot je tradicionalna hitrostna košnja trave s koso. Povedali so mi, da so se včasih na ta dogodek možje resno pripravljali.
Tudi letos je ekipa organizatorjev, usposobljena za tehnično merjenje, pod vodstvom Borisa Smirnova, dan pred dogodkom na Čamernikovem travniku v Dragomeru, s posebno metodologijo dveh vrvic odmerila tri enake parcele nepokošene trave v površini 9 x 9 m. Pri bližnjem kozolcu so pripravili ceradni nadstrešek in tako poskrbeli za nujno potrebno senco v vročem dnevu, saj so temperature segale krepko čez 30 st. C. Klobuki zato ostajajo obvezna oprema tako nastopajočih kot gledalcev.
Tekmovalci treh ekip (Lukovice, Dragomera in Loga) so takoj po žrebu vrstnega reda tekmovanja v zgodnjem dopoldnevu v čednih tradicionalnih oblačilih zavihteli nabrušene kose in pripravili grablje.
Skupaj z Ivo Urbanc sva pod vodstvom člana sodniške ekipe Mihe Lenaršiča skrbno merili čas posameznih tekmovalnih disciplin koscev in grabljic, od vešče košnje do grabljenja nakošene trave ter ustvarjanje brezhibnih kopic. Tekmovalci so se pošteno trudili in kapo oz. klobuk dol vsem nastopajočim za tak športen duh.
Z veseljem smo opazili, da se med udeleženci tekmovanj pojavlja tudi mladina, kar pomeni, da smo na pravi poti ohranjanja tradicije in starih običajev. Med tekmovalci smo ugledali tudi župana naše občine, kar je pa tudi posebna čast temu dogodku.
Po končanih premagovanjih hitrostnih meja koscev in grabljic, je sledilo še pospravljenje pokošene trave v velike vreče, tehtanje le-teh in točkovanje estetske dovršenosti pokošenih parcel ter izgleda kopic.
Glasno navijanje obiskovalcev»dej-mo-Dra-go-mer!« je očitno delovalo, saj jeglede na skupen seštevek točkzmagala ekipa Dragomera. Drugo mesto je pripadlo ekipi Loga, kateremu je bila za petami ekipa Lukovica, ki se je uvrstila na tretje mesto.
Tekmovalci so z dvignjenimi glavami sprejeli rezultate in si s ponosom na prsi pripeli zlate, srebrne in bronaste medalje. Pokal za »Naj-kosca« je dobil mladenič Lovrenc Zelnik, za »Naj-grabljico« pa najmlajša tekmovalka Jerneja Kavčnik.
Po uradnem delu je sledila pogostitev s kranjskimi klobasami, ki jih je skuhal Matija Nik in pijačo ter sladkimi domačimi dobrotami.
Dogodek se je zaključil s prijetnim druženjem in spontanim petjem, ki ga je spremljal Tone Košir na harmoniki.
Zahvala tudi gasilcem PGD Dragomer – Lukovica in vsem, ki so kakorkoli prispevali k realizaciji prijetnega dogodka.
Želimo si, da bi take prireditve še dolgo ohranjale tradicijo v našem kraju.
Z avtobusom smo se zapeljali skozi vas Lokve, kjer se odcepi cesta proti Lazni in še naprej skozi gozd, do križišča, kjer se konča asfaltirana cesta. Od tam smo se napotili proti Poldanovcu, 1299 m visokem vrhu. Poldanovec ni najvišja točka, je pa najbolj drzna vzpetina v Trnovskem gozdu, ki nudi najlepši razgled proti severu, predvsem na skrivnostno dolino Trebuščice in na Vojskarsko planoto. Trnovski gozd je severozahodni del niza visokih kraških planot, ki ločuje celinski del Slovenije od sredozemskega. Gozd je prepleten z cestami, ki so skrite pod krošnjami dreves in zato idealne za pohodništvo in kolesarjenje v toplih poletnih dneh, ko je v dolini prevroče. Področje je brez tekoče vode na površju in razčlenjeno s kraškimi pojavi. Tu so še posebej pomembne jame z večnim ledom in snegom. Značilen vremenski pojav je burja, ki se s planote spušča v dolino. Zanimiva epizoda v zgodovini Trnovskega gozda je bila proizvodnja stekla v gozdnih steklarnah, glažutah, ki so se razvile v 18. stoletju. Trnovski gozd je nudil dovolj bukovega lesa, ki je bil potreben za pridobivanje oglja in pepelike, ki je skupaj s kremenčevim peskom pomembna surovina za izdelavo stekla. Znana je bila glažuta v Mojski dragi, ki smo jo na našem pohodu krožno obhodili.
V gozdu, kjer drevesne krošnje zastirajo gozdna tla, v tem času ni veliko cvetja. Ob poti je bilo največ cvetočega kresničevja, prstastih kukavic in primožka, na gozdni jasi pod vrhom je rasla volčja češnja, k cvetenju se je pripravljala ognjica, rastlina Balkanskega polotoka. Na vrhu Poldanovca, ki kot premec ladje štrli nad strmim, skalnatim pobočjem nad dolino Trebuščice uspeva endemit rebrinčevolistna hladnikovka, edina vrsta rodu hladnikija To rastlino je mogoče najti le na Trnovskem gozdu na Poldanovci in bližnjem Zelenem robu na severnem delu planote, ter med Selovcem in Malo goro na južnem rob planote in nikjer drugje na svetu. Na vrhu Poldanovca smo si Barjani ogledali cvetoči primerek te vrste.
V četrtek, 19. junija, je v parku pri Polhograjski graščini potekal tradicionalni županov sprejem, na katerem so se zbrali najboljši učenci Osnovne šole Polhov Gradec in Osnovne šole Dobrova. Župan Občine Dobrova – Polhov Gradec, gospod Jure Dolinar, je ob tej priložnosti vsem odličnim učencem osebno čestital za njihov uspeh.
Dogodka so se poleg učencev in njihovih staršev udeležili tudi ravnateljici obeh osnovnih šol, Ilinka Kucler in Sonja Bregar Mazzini, ter razredničarke devetih razredov: Tjaša Prek, Mirjam Kogovšek, Nastja Mihovec, Polona Kolenc in Darja Pleško.
»Devetošolci, osnovna šola je za vami. Devet let, v katerih ste rasli, se učili, iskali sebe in odkrivali svoje talente. Danes proslavljamo vaše znanje, predanost in vztrajnost,« so bile uvodne besede, s katerimi je voditeljica odprla dogodek in povabila župana gospoda Jureta Dolinarja, da nagovori zbrane.
Župan je v svojem govoru poudaril pomen vztrajnosti in znanja, ki jih učenci nosijo s seboj na nadaljnji poti. Izrazil je veselje, da občina lahko spremlja tako uspešne mlade talente, in jim zaželel veliko uspehov tudi v prihodnjih poglavjih življenja.
Sledila je slovesna podelitev priznanj odličnjakom – učenkam in učencem, ki so v vseh letih osnovnošolskega izobraževanja dosegali odlične učne uspehe in pomembne dosežke na različnih področjih. Skupno kar 17 učencev iz obeh šol je izkazalo izjemno znanje, ustvarjalnost, športne dosežke in družbeno odgovornost.
Vsak od nagrajenih učencev je bil predstavljen s svojo zgodbo – s prizadevnostjo, talenti in osebnimi lastnostmi, ki jih delajo posebne in jih že danes oblikujejo v odgovorne, empatične in vedoželjne posameznike.
Program so popestrile glasbene točke tria – Laure Cankar, Vilija Koprivca ter Boruta Setničarja. Učitelji so se z veseljem ozrli na prehojeno pot učencev, obenem pa z radovednostjo pričakujejo njihove prihodnje uspehe.
Vsem učencem iskreno čestitamo za dosežene uspehe in jim želimo veliko poguma, radovednosti in zadovoljstva na njihovi nadaljnji poti!
V četrtek, 19. junija 2025, se je na Čudnem ranču odvijal stand-up dogodek, ki je obiskovalcem postregel z obilico smeha in pristne štajerske zabave. Na dogodku z naslovom Pohorska naveza sta nastopila znana komika David Gorinšek in Matjaž Javšnik, ki sta s svojimi iskrivimi, nefiltriranimi in iskrenimi zgodbami iz vsakdanjega življenja nasmejala zbrano občinstvo.
David Gorinšek je stand-up komik, ki je svojo ustvarjalno pot začel kot glasbenik. Po razpadu benda je svojo energijo usmeril v humor, pri čemer so mu bili v pomoč stari zapiski, ki jih je v preteklosti pisal za zabavo. Prvič se je na oder podal skoraj spontano, a od takrat redno nastopa in ustvarja v svetu stand-up komedije.
Čeprav ga danes poznamo predvsem kot komika, David ostaja tesno povezan z glasbo, predvsem s pank rokom, ki mu še vedno daje navdih. Danes sodeluje pri večjih projektih, njegov pristni, neposredni slog pa ostaja prepoznaven del njegovega nastopa.
Matjaž Javšnik je slovenski igralec, komik in improvizator, rojen leta 1969 v Mariboru. Po končani Gledališki in lutkovni šoli (GILŠ) v Ljubljani je svojo kariero gradil na gledaliških odrih, televiziji in v filmu. Slovensko občinstvo ga najbolje pozna po vlogah v priljubljenih serijah, kot so TV Dober dan, Trafika in Ena žlahtna štorija.
Nastopil je tudi v več filmih, poleg igralskih dosežkov je znan kot eden najboljših improvizatorjev v Sloveniji – večkratni prvak Impro lige in prejemnik nagrade za najboljšega improvizatorja. Za svoje igralske dosežke je prejel tudi prestižno Severjevo nagrado. Njegov humor, prepoznaven slog in igralska energija ga postavljajo med najbolj priljubljene slovenske komike.
Humoristični večer sta odprla lokalni glasbeni duet Naughty 2s – Denise & Steve, ki sta z živahnimi melodijami ogrela publiko in poskrbela za sproščeno vzdušje že pred humorističnim nastopom.
Dogodek je obiskovalcem ponudil edinstveno kombinacijo štajerskega humorja in življenjskih resnic, kar je poskrbelo za nepozabno izkušnjo na Čudnem ranču.
