Na Madagaskarju pomagali z znanjem in pridnimi rokami

Konec julija se je skupina šestih Slovencev, od tega večina naših občanov, vrnila s 16-dnevne odprave na Madagaskar, kjer so pomagali pri popravilu in usposobitvi vozil, ki imajo na misijonu pomembno vlogo pri vsakdanjem življenju domačinov. Med udeleženci odprave so bili domači pograjski župnik Bogdan Oražem, pa tudi župnik Pavle Juhant, Jože in Blaž Malovrh, mehanik iz podjetja Prigo Simon Kobilšek ter direktor podjetja Prigo Štefan Pristavec, ki nam je predstavil potek odprave in izkušnje z nje. 
Ideja za odpravo je dozorela po obisku misijonarja Janeza Krmelja v Sloveniji. Pred približno petimi leti je bilo na Madagaskar poslano reševalno vozilo Mercedes-Benz Unimog, namenjeno vožnji po zelo zahtevnem terenu. Po letih uporabe so se na vozilu pojavile okvare, zato so se odločili, da odpotujejo na misijon in ga usposobijo za nadaljnje delo. Pot do cilja ni bila enostavna. Po prihodu v glavno mesto Antananarivo (Madagaskar) jih je čakalo še približno 900 kilometrov vožnje do cilja po makadamskih cestah, za katero so potrebovali kar 36 ur. Skupaj je pot do misijona trajala kar tri dni. Dela so se lotili že naslednje jutro ob zgodnjih urah in naslednjih pet dni od zgodnjega jutra do poznega večera popravljali vozila. Tukaj prostora za utrujenost in bilo. Čeprav je bil glavni cilj odprave popravilo vozila Unimog, se je delo hitro in nepričakovano razširilo. Popravili so tudi Toyoto, ki je služila misijonu, med potjo pa so morali zasilno popraviti še najeto vozilo, ki se je pokvarilo že po prvi uri vožnje. Ob koncu odprave so pomagali tudi pri popravilu gradbenega stroja za urejanje cest. 
Sogovornik je povedal, da so jih razmere na Madagaskarju močno zaznamovale. Revščina je velika, številni ljudje živijo v zelo skromnih razmerah, hkrati pa so domačini goste sprejeli v velikem veselju in hvaležni za vso pomoč, ki jim jo nudijo. Slovensko odpravo je še posebej navdušilo delo slovenskih misijonarjev Janeza Krmelja in Pedra Opeke, ki s svojim delom vsak dan pomagata ljudem do dostojnejšega življenja. Na misijonu so hitro spoznali, kako pomembna so zanesljiva vozila. Do najbližjega mesta je več ur vožnje po zelo slabih cestah, zato so delujoča vozila pogosto odločilna pri prevozih bolnikov, nosečnic in drugih nujnih primerih. Med delom pa ni manjkalo smeha, zanimivih prigod in novih prijateljstev. Kot pravi Pristavec, se najbolj spominja obiska nedeljske sv. maše pri Pedru Opeki. Čeprav jo je Pedro sam označil za ”manjšo mašo”, se je maše udeležilo več kot 10.000 ljudi, pri bogoslužju pa je sodelovalo več kot 500 otrok. 
Štefan Pristavec je ob koncu povedal, da je bila odprava ena njegovih najmočnejših življenjskih izkušenj. Po njegovih besedah človek šele ob takšnih srečanjih spozna, kako malo je potrebno za iskreno veselje in kako veliko pomeni medsebojna pomoč. 
Slovenska odprava se je domov vrnila z željo, da bi se na Madagaskar še vrnila in ponovno pomagala tamkajšnjim ljudem.

Manca Dolinar, Š. P.

Foto: Štefan Pristavec