Na sončno sredino jutro po veliki noči smo se z otroki iz skupin Murni, Čebele in Metulji napotili proti Zaklancu. Tudi tokrat smo se na pot podali v spremstvu članov Planinskega društva Horjul.
Prvi del poti smo iz vrtca pešačili ob glavni cesti, nato pa smo pri Metrelu zavili na Staro cesto in se po njej podali do Zaklanca. Na sv. Urha smo se povzpeli po asfaltirani poti iz vasi Zaklanec. Pot proti vrhu ni bila tako dolga, se je pa kar strmo vzpenjala. Nekaj otrok je pot lažje premagovalo s štetjem obcestnih svetilk. Pri peti svetilki se sama utrdba s cerkvijo sv. Urha zelo dobro vidi. Pri cerkvi smo si vzeli nekaj časa in si ogledali pokrajino in hribovje čez obzidje. Vsi pa, ki so prisluhnili kratki razlagi o zgodovini, so si lahko zapomnili, da so se tu mimo potikali Turki, vendar dlje kot do sv. Urha niso prišli.
Pot smo nadaljevali skozi gozd do Smonkarjevega laza, po travniku do križišča poti, ki vodi v Pečovje in nato po ozki stezici nazaj do Zaklanca. Med potjo so našo pozornost pritegnili: tabla, ki je napovedovala območje divjega petelina, breg nasajenih smrečic, ki krasijo naše domove v prazničnem decembru ter prelep pogled na cvetočo zeleno okolico in sv. Urh s severne strani.
Zadnji vzpon smo naredili v Zaklancu, ko smo pot proti vrtcu nadaljevali mimo križa. Tu smo se ponovno vrnili na Staro cesto ter se s krajšo zamudo vrnili v vrtec. Dan je bil zelo lep za izlet. Narava nam je postregla s svežimi zelenimi odtenki trav in prvimi listki hrasta in bukve. Rumeni cvetovi regrata so vsem ljubiteljem regrata razkrili skrivnost, kje bi ga lahko nabrali. In vsi, ki niste prepričani in ne verjamete, da je iz Zaklanca do cerkve sv. Urha res pet obcestnih svetilk, se lahko greste prepričat sami, če pa se boste na pot podali ponoči, pa boste videli tudi, ali svetijo.
Barbara Čepon
