V četrtek, 21. maja, je Društvo upokojencev Vrzdenec organiziralo pomladanski pohod od Vrzdenca (360 m.n.v.) do Samotorice (645 m.n.v.). Zbor pohodnikov je bil na Vrzdencu ob 9. uri pri romanski cerkvi sv. Kancijana iz 13. stoletja, kjer so udeleženci med čakanjem občudovali domačo cerkev in njeno obnovo, za katero si prizadevajo krajani.
Glede na različne psihofizične zmožnosti članov društva se je 17 pohodnikov na pot odpravilo peš, medtem ko je preostalih 26 udeležencev do domačije »Pr’ Hlipč« prispelo z avtomobili.
Med vzpenjanjem po gozdni poti so se pohodniki prilagajali tempu drug drugega. Pot je potekala v sproščenem in spodbudnem vzdušju. Ko so pohodniki prispeli iz Vrzdenške gozdne smeri na travniško planoto Samotorice, se je ne le odpiral pogled na zvonik renesanče cerkve sv. Mihaela iz 16. stoletja, temveč jih je tudi premamil prijeten vonj iz domačije »Pr’ Hlipč«. Najstarejša pohodnica, stara 77 let, je svojo pot podaljšala še vse do Kožljeka (788 m.n.v.), kar je poželo občudovanje vseh prisotnih.
Vsi udeleženci so se podružili pod kozolcem domačije »Pr’ Hlipč«. Posebna zahvala gre Samotorčanu Tonetu Gerjolju, Hlipčovemu, ki je pripravil prostor ter spekel vso meso, ki so ga dan poprej pripeljali člani društva upokojencev Vrzdenec. Njegova žena je skrbno pripravila svež domač kruh, dve upokojenki pa sta udeležence razveselili z okusnim domačim pecivom. Za še boljše razpoloženje je z igranjem harmonike poskrbel Vrzdenčan Tone Slovša, ki je s prijetnimi melodijami dodatno obogatil druženje, ki je trajalo vse do 13. ure, nato pa so se pohodniki po isti poti vrnili proti Vrzdencu. Med potjo so nekatere gospe nabrale gozdno in travniško cvetje, ki so ga kasneje poklonile svojim dragim pokojnim na pokopališču pri vrzdenški cerkvi. Pohod je znova dokazal, kako pomembni so druženje, gibanje in ohranjanje pristnih medčloveških vezi tudi v tretjem življenjskem obdobju.
Društvo upokojencev Vrzdenec se iskreno zahvaljuje vsem udeležencem, ki so s svojo dobro voljo prispevali k izvedbi dogodka, posebna zahvala za gostoljubje, trud in prijaznost pa gre Gerjoljevi družini.
Aleksandra Marković
Foto: Betka Petrovčič
