12. oktobra se je z dirko v Čedadu zaključilo letošnje državno prvenstvo v gorsko-hitrostnih dirkah, kjer je državna prvakinja v najbolj množičnem razredu 5B postala Maša Eržen iz Šujice.
28-letna voznica je ena redkih žensk, ki ji je uspelo osvojiti naslov državne prvakinje v moški konkurenci – dekleta so doslej največkrat postala le pokalne prvakinje. Pot do naslova je bila trnova, zlasti v prvi polovici sezone, ko se je ekipa Eržen Racing Team lotila posodobitve njenega dirkalnika Peugeot 306 S16, a ta ni deloval, kot bi moral. Zaradi tega se je Maša morala že na tretji dirki, ki je potekala v Podnanosu, posloviti brez točk.
V novo sezono z novim menjalnikom
»Naš načrt je bil, da sezono 2025 začnemo s prenovljenim dirkalnikom, ki bi mu dodali dirkalni menjalnik – dog box – ter nov motor. Toda eno so načrti, drugo je realnost. Zato sem prvo dirko v avstrijskem Rechbergu začela z običajnim, tako rekoč serijskim peugeotom letnik ’95. Dosegla sem tretje mesto v svojem razredu in prav tako tretje v konkurenci med dekleti,« je o začetku sezone spregovorila Maša. Sledil je hrvaški Skradin, kjer je že nastopila z novim menjalnikom. »Ta omogoča izjemno odzivnost in zelo hitre prehode med prestavami. Kupili smo ga v Italiji in vanj je bilo vloženega zelo veliko strokovnega dela, ker ga je treba uskladiti z dirkalnikom. Toda kot kaže, nam je dobro uspelo: dirko sem zaključila na drugem mestu v svojem razredu in na prvem v konkurenci deklet.«
Rdeče lučke v Podnanosu
Po montaži dirkalnega menjalnika je sledila še menjava starega motorja z novim. »Vedela sem, da bom s tem dobila vrhunski dirkalnik in da je zdaj vse odvisno samo še od mene.« Radost ob super dirkalniku je kalila skrb zaradi izjemne junijske vročine v Podnanosu ter zaskrbljenost nad prvim resničnim preizkusom nove opreme. »Odpeljala sem prvo trening vožnjo, a so v vozilu zaradi pregrevanja svetile vse lučke in alarmi. Ekipa se je trudila cel dan, da bi odpravila napake in kalibrirala senzorje. Drugo trening vožnjo sem zaradi reševanja nastale situacije izpustila, na popoldanskem testu v okolici Vipave pa je prišlo še do okvare na menjalniku, zato sem morala test prekiniti. Dirkalnik smo odpeljali domov, kjer se je ekipa celo noč trudila, da je zamenjala menjalnik – v dirkalnik vstavila starega in še dodatno uredila hlajenje motorja. Tukaj jim moram reči ‘kapo dol’, ker so se res potrudili maksimalno.« Na dirki je sprva še šlo vse po načrtih, potem pa je zopet začelo vse utripati v avtu. »Dejala sem si: ne, to je to. Raje zaključim dirko z nič točkami, kot da silim dirkalnik ter zaključim z nič točkami in pokvarjenim dirkalnikom.« Razočaranje je bilo zagotovo veliko, a še vedno je ostalo veliko motivacije ter odločenosti, da se kaj takega ne ponovi več.
Z vrhunskim dirkalnikom do zvezd
Po Podnanosu se je ekipa zakopala v delo. Popravila je menjalnik, ga vgradila nazaj v dirkalnik in do potankosti pripravila tudi motor. Tako je bil za naslednjo dirko – četrto po vrsti od sedmih – na Gorjancih dirkalnik v vrhunski formi. Maša je dosegla odlično 4. mesto v svojem razredu, v katerem je tekmovalo kar 18 dirkačev; v drugi vožnji je dosegla drugi najboljši rezultat. To ji je dalo še dodaten zagon in energijo za dirko, ki je sledila v Ilirski Bistrici. V konkurenci med dekleti je na Gorjancih osvojila 2. mesto. V Ilirski Bistrici je bila Maša v vseh trening vožnjah, pa tudi na obeh vožnjah dirke, najhitrejša in tako dosegla prvo žensko zmago v gorsko-hitrostnih dirkah med mešano konkurenco v razredu 5B. Brez konkurence je bila tudi v hrvaškem Buzetu, nato pa je sledila zadnja dirka sezone v Čedadu. Za vodilnim v razredu, Nejcem Kukcem, je zaostajala 19 točk – na račun odstopa v Podnanosu. »Vsekakor sem čutila veliko napetost na startu, potem pa se predaš ritmu.« Odpeljala je suvereno in kljub težavam v drugi vožnji na koncu zaključila dirko na drugem mestu. Ker je vodilni Kukec odstopil, si je Maša priborila dovolj točk, da je osvojila naslov državne prvakinje in tretje uvrščene v konkurenci voznic (odstop v Podnanosu jo je stal 24 točk, ki jih ni več mogla nadoknaditi do konca sezone). »Moram poudariti, da to ni samo moj uspeh. Za vsem tem stoji celotna ekipa z neizmerno predanostjo in visokim strokovnim znanjem, za kar sem jim iz srca hvaležna. Bilo je veliko neprespanih noči, analiz, psihičnih in fizičnih priprav, a na koncu se je splačalo.«
Tekle solze sreče, včasih pa tudi solze razočaranja
Gotovo se je ob zmagi utrnila kakšna solza sreče, a ni bilo vedno vse tako ‘srečno’. Pot do zmage je nemalokrat trnova in jo zaznamujejo padci, po katerih se moraš pobrati, če želiš priti do cilja. Maša je prvo tako stresno situacijo doživela že na drugi dirki svoje dirkaške kariere. »Leta 2022 sem odpeljala samo dve dirki, v Lučinah in v Ilirski Bistrici, kjer se mi je pripetila nesreča. Predstavljajte si, da že na drugi dirki tako močno poškoduješ dirkalnik, da te morajo odpeljati s proge. Jokala sem. Sploh se nisem upala nazaj v bokse, ker sem se bala, da sem razočarala domače in ekipo. Toda ne, bilo je ravno obratno. Razumeli so mojo stisko, avto so popravili in bilo je vse v redu.« Maša, ki je sicer zaprisežena smučarka, ima verjetno ljubezen do bencinskih hlapov že v krvi. »Oče in stric sta nekoč vozila reli. Pravzaprav je moj peugeot njun avto, ki je desetletje in pol stal v garaži po njuni športni upokojitvi. Vedno sem imela željo, da bi se tudi jaz preizkusila v dirkanju, tako da mi je leta 2022 to končno uspelo.« Pravi, da ji ni žal, kar potrjujejo tudi njeni športni rezultati.
Prihaja nova sezona
Maša, sicer po izobrazbi kineziologinja, je tako v letošnji sezoni (v sezoni 2024 je bila državna podprvakinja) dosegla vse, kar je mogoče doseči. Se zato obeta preskok med močnejše kategorije? »Da, vsekakor si to želim, a hkrati ostajam realna. Naslednjo sezono bom nadaljevala z mojim francozom, ki je trenutno vrhunski dirkalnik v svojem razredu. Poskušala bom ponoviti letošnji uspeh in podreti kakšen rekord proge. Za sezono po tem pa se pustimo presenetiti.«
Gašper Tominc
Foto: arhiv Maše Eržen
