Kako je nastala ideja za omaro Hangy?
Ideja za Hangy se je razvila precej organsko. Začela se je še na fakulteti s prijavo na italijanski natečaj oblikovanja pohištva WunderWood (tisto leto z naslovom “Incognito Furniture”). Idejo sem razvil iz koncepta “skritega obešalnika”, ki sem ga videl v lokalu, kjer sem delal kot študent. Tam so se posamezni obešalniki z rotacijo odprli ali zaprli in tako skrili svojo funkcijo, na tak princip pa sem želel ustvariti nekaj več kot le obešalnik ter izdelku dodati več funkcij.
Hangy je poskus ustvariti pohištveni element, ki omogoča spontan red. Ne sili v zlaganje, temveč ponuja odprto strukturo, ki spodbuja urejenost brez napora. Želel sem združiti estetiko s funkcionalnostjo – izdelek, ki hkrati deluje kot uporaben kos pohištva in kot okrasni element v prostoru. Ideja je izhajala tudi iz želje po reševanju realnih vsakdanjih problemov, predvsem pomanjkanja prostora in svobodni prilagoditvi vsakemu posamezniku.
S kakšnimi izzivi ste se spopadali pri izdelavi in načrtovanju izdelka?
Največji izziv je bil poiskati ravnovesje med preprostostjo in trdnostjo konstrukcije ter zagotoviti nosilnost brez žrtvovanja estetike. Hangy mora delovati lahkotno in elegantno, a hkrati nositi težo ne le oblačil, plaščev in torb, temveč tudi ljudi, saj je bila ena od želenih funkcij tudi sedalna površina. Zelo veliko časa smo namenili iskanju in testiranju pravilnih spojnih rešitev, danes pa lahko ponosno povemo, da vsaka posamezna palica zdrži vsaj 80 kilogramov, kar potrjuje tudi pridobljen certifikat evropskih standardov.
Hangy je na videz zelo enostaven izdelek, a prav v tej navidezni enostavnosti se skriva največ dela in kompleksnosti. Sama natančnost izdelave je še danes velik izziv. Vsak milimeter šteje, saj se sicer izgubi estetika, ki jo želimo doseči, vsaka nepravilnost pa lahko vpliva tudi na funkcionalnost izdelka.
Kaj za vas pomeni biti finalist natečaja DesignEuropa 2025?
Biti finalist takšnega natečaja je izjemno priznanje, predvsem zato, ker se ocenjuje ne le oblikovna podoba, temveč tudi inovativnost, uporabnost, vpliv na okolje ter širše razumevanje dizajna. Za nas je to potrditev, da razmišljamo v pravo smer — da preprostost, iskrenost materiala in funkcionalnost še vedno predstavljajo temeljne vrednote kakovostnega oblikovanja.
Poleg osebnega ponosa je ta dosežek zelo pomemben tudi za širšo prepoznavnost slovenskega oblikovanja, saj dokazuje, da lahko majhno družinsko podjetje iz Slovenije ustvari izdelek, ki se enakovredno kosa z največjimi evropskimi blagovnimi znamkami.
Zakaj ste se prijavili na natečaj? Ste pričakovali tak izid?
Prijavili smo se precej spontano, s pomočjo in pobudo urada EUIPO, kjer smo opravili izobraževanje o intelektualni lastnini in prek katerega smo izdelek tudi zaščitili kot registriran dizajn.
Natečaj DesignEuropa združuje številna uveljavljena podjetja in priznane oblikovalce, zato iskreno nismo imeli visokih pričakovanj, a smo ves čas verjeli, da je Hangy nekaj posebnega. Ko smo izvedeli, da smo med finalisti, je bil to resnično prijeten šok in predvsem občutek potrditve, da se trud in predanost majhne ekipe lahko prepoznata tudi na evropski ravni.
Lahko kaj več poveste o samem odhodu na Dansko?
Na Dansko sva se odpravila bratranca in solastnika podjetja, Žan in Valentin Kavčič, z velikim navdušenjem in brez prevelikih pričakovanj. Celotno vzdušje dogodka je bilo zelo organizirano, profesionalno, vendar vseeno sproščeno in pozitivno. Srečala sva in spoznala ljudi z različnih koncev Evrope, ki razmišljajo in se ukvarjajo s podobnimi izzivi.
V spominu nama je ostal trenutek razglasitve, ko so Hangy po pomoti razglasili za zmagovalca med tremi finalisti. Takrat sva zares doživela vrtinec čustev, vendar se zdaj z nasmeškom ozirava nazaj in sva hvaležna, da sva bila med več kot 1250 prijavami izbrana med najboljše tri. Po podelitvi sva se povezala z nekaj drugimi oblikovalci ter s slovenskimi in tujimi novinarji, ki so o nama napisali čudovite članke.
Kakšen pomen ima za vas to priznanje in kako pomemben se vam zdi dosežek za slovensko oblikovanje in pohištveno industrijo?
To priznanje razumem predvsem kot sporočilo, da se lahko tudi iz manjšega podjetja in umaknjenega okolja rodi ideja ter izdelek z mednarodnim dometom.
Za slovensko oblikovanje je to dokaz, da se lahko enakovredno postavi ob bok večjim in bolj znanim podjetjem. Menim, da bi morali v Sloveniji več vlagati v prepoznavnost in skupno promocijo oblikovanja, saj imamo ogromno znanja, kakovostnih mojstrov in proizvodnih zmogljivosti. Hangy je morda majhen izdelek, a je dokaz, da se z jasnim konceptom in doslednostjo lahko doseže mednarodna raven.
Kako vaše podjetje vključuje trajnostne prakse pri proizvodnji pohištva?
Trajnost pri nas ni zgolj modna beseda, ki se je v zadnjem času pogosto uporablja v vsakem kontekstu, zgolj zato, da bi nečemu dodali vrednost ali kredibilnost. Za nas je to način razmišljanja.
Izdelki so zasnovani tako, da trajajo generacije – ne da bi jih po nekaj sezonah zavrgli – tako z vidika kakovostne izdelave kot tudi brezčasnega dizajna. V današnjem hitrem potrošništvu se izdelki hitro pokvarijo ali »gredo iz mode«, mi pa se oddaljujemo od tega trenda konzumizma. Poskušamo uporabljati lokalni les in s tem zmanjševati transport, hkrati pa naša proizvodnja deluje po principu »brez odpadka«. Vse ostanke in odrezke porabimo za manjše izdelke (na primer Hangy Pocket), na koncu pa zberemo tudi vso žagovino in jo stisnemo v pelete za kurjavo – tako da praktično nič ne ostane neizkoriščeno.
Katere materiale uporabljate in zakaj ste se odločili za njih?
Kot mizarstvo uporabljamo več vrst masivnega lesa, raznih prefabrikatov se izogibamo, za Hangy pa vedno izberemo le prvovrstni hrast, saj je zelo trpežen, topel in tradicionalno prisoten v našem okolju. Hrast s svojo trdnostjo tudi zagotovi končno kvaliteto izdelka. Za spajanje uporabljamo lesene možnike in se skušamo izogibati žebljem in vijakom. V naši liniji Hangy veliko uporabljamo tudi magnete, vendar le za reševanje detajlov in premium zapiranja.
Kako poteka proces oblikovanja – od ideje do končnega izdelka?
Proces je precej odprt in ne sledi vedno isti poti. Običajno se začne z neko težavo, ki jo opazimo v vsakdanjem prostoru. Nekaj, kar “ne deluje” idealno. Sledi veliko skiciranja in razmišljanja o tem, kako bi se dalo stvar poenostaviti. Nato izdelamo fizični prototip in rešujemo realno izvedbo. Tu se pokažejo novi problemi in spet se vračamo k načrtovanju in skiciranju, ter tako naprej v krogu do vedno boljših rešitev. Lahko bi lahko rekli, da na ta način igramo ping pong med načrtovanjem in izvedbo. Celoten proces od prve ideje do končnega izdelka traja lahko tudi več mesecev.
Kakšni so vaši načrti za prihodnost – tako glede novih izdelkov kot širjenja podjetja?
V prihodnosti si želimo nadaljevati v enaki smeri, a postopoma širiti kolekcijo izdelkov. Eden prvih ciljev je segmentirati in tehnološko nadgraditi Hangy ter mu tako dodati še večjo modularnost in več funkcij (led osvetlitev, pametno ogledalo, brezžično polnenje, itd.), kasneje pa z enako logiko multifunkcionalnosti in trajnosti, razvijati še druge izdelke. Želimo se tudi bolj povezati z arhitekti, in oblikovalci, s katerimi bi ustvarjali večje projekte (npr. Hotele in druge nastanitve).
Na mednarodni ravni želimo utrditi prisotnost v tako v Evropi kot tudi svetu, predvsem preko sejmov in sodelovanj s trgovci, ki razumejo vrednost kvalitetne izdelave in višjega standarda.
Ali načrtujete sodelovanja z drugimi oblikovalci ali mednarodne projekte?
Da, vsekakor. V preteklosti smo že sodelovali z slovenskimi arhitekti, v prihodnosti pa si želimo več povezovanja tudi z oblikovalci iz tujine, predvsem glede na to, da večino izdelkov izvažamo v tujino. Takšna sodelovanja vedno prinesejo nove poglede, ideje in izkušnje.
Dizajn ni tekmovanje, ampak dialog. In ta dialog je lažje vzpostaviti, ko pridejo skupaj ljudje z različnih okolij in znanj.
Imate v načrtu še kdaj sodelovati na kakšnem natečaju?
Da, mislim, da so natečaji pomemben del razvoja, ne le zaradi nagrad, ampak ker te prisilijo, da svoje delo strukturiraš, premisliš in predstaviš navzven. Tudi če rezultat ni nagrada, je proces vedno koristen.
Poleg tega pa smo že sodelovali na drugih natečajih in tekmovanjih in tudi tam bili uspešni. Bili smo finalisti tekmovanja WIPO Global Awards, ta vikend smo prejeli nagrado BIG SEE – Product design award, izvedeli da smo zmagovalci prestižne nagrade German Design Award ter že drugič zapored bili izbrani za predstavitev na SaloneSatellite za najbolj perspektivne mlade oblikovalce v sklopu največjega pohištvenega sejma Salone del Mobile v Milanu.
Kako vidite vlogo slovenskega pohištvenega oblikovanja v evropskem kontekstu v prihodnjih letih?
Menim, da ima slovensko oblikovanje ogromno skritega potenciala, saj imamo kakovostno obrtno znanje. Slovenski oblikovalci imamo to prednost, da delamo v tesnem stiku z materiali in proizvajalci ter pogosto poznamo vsak korak izdelave, kar daje našim izdelkom pristnost in toplino, ki je v večjih sistemih pogosto izgubljena.
V prihodnjih letih bo pomembno, da se povežemo in stopimo bolj samozavestno v evropski prostor. Ne kot posnemovalci trendov, ampak kot ustvarjalci s svojim izrazom.
Kar se tiče samega lesnega sektorja, lahko rečem enako: imamo ogromno potenciala in vrhunskih obrtnikov, moramo se le opogumiti in kot ena najbolj gozdnatih držav iz lesa ustvariti še kaj več kot ga le izvažati in uporabljati za kurjavo.
Manca Dolinar, Žan Kavčič
Foto: Ž. K.
