Na sredino jesensko jutro, 7. oktobra 2026, ko so sončni žarki vztrajno preganjali meglo, smo se z otroki iz skupin Metulji, Murni, Čebele in z delom Kresnic odpravili na sprehod do Sadjarske kmetije Janša na Lesnem Brdu. Tam sta nas že pričakovala Mojca in Janez Janša, ki sta nam predstavila poklic sadjarja. Najprej sta nam razkazala nasade jablan, polne jabolk, ki smo si jih z zanimanjem ogledovali že med hojo do kmetije. Povedala sta nam, da so jablane kljub vročemu in suhemu poletju jeseni bogato obrodile. V nadaljevanju smo izvedeli veliko zanimivih informacij o sortah jabolk, ki jih pridelujejo na svoji kmetiji, in o možnosti uporabe jabolk v kulinariki. Tu so svoje znanje pokazali tudi otroci, ki so našteli veliko jedi in pijač, ki vsebujejo jabolka.
Nato sta nas Mojca in Janez povabila bližje stroju za pripravo soka, kjer je sledil najbolj zanimiv del predstavitve – ogled priprave jabolčnega soka. Gospod Janez je v stroj stresel jabolka, mi pa smo z zanimanjem opazovali, kako jih je stroj zmlel na čisto majhne koščke. Ti koščki so se nato peljali po tekočem traku med valji, ki so iz njih iztisnili vso tekočino. Kar naenkrat se je v posodo začel cediti dišeč jabolčni sok. Otroci so zaradi omamnega vonja in svoje radovednosti komaj čakali, da sok tudi poskusijo. Sledil je še ogled hladilnice, bogato založene s polnimi zaboji dišečih in zdravih jabolk. Preden smo se odpravili nazaj v vrtec, smo se okrepčali s slastnim jabolčnim sokom in jabolčnimi krhlji.
Mlajši otroci pa so medtem v vrtcu s pomočjo vzgojiteljic in hišnika Mateja pripravljali sok iz jabolk, ki jih je podarila kmetija Janša. S pomočjo mlina za sadje so jabolka zmleli, nato pa jih stisnili v stiskalnici. Otroci so z navdušenjem opazovali, kako je iz stiskalnice v lonec tekel dišeč jabolčni sok. Še bolj navdušeni pa so bili nekaj trenutkov pozneje, ko so ga lahko tudi okusili.
Sadjarski družini Janša se zahvaljujemo za topel sprejem in lepo predstavitev sadjarstva, predvsem pa za okusna jabolka in slasten jabolčni sok, s katerimi so razvajali naše brbončice.
Špela Malovrh
