Društvo DVIG je 18. septembra 2025 v Dragomerju gostilo mag. Tomaža Ogrina, dolgoletnega raziskovalca z Inštituta Jožef Stefan, ki je spregovoril o aktualni temi – kmetijstvu in podnebnih spremembah.
Predavatelj je uvodoma predstavil okvir svetovnih podnebnih razprav, ki potekajo na letnih konferencah Združenih narodov (COP). V zadnjih letih se opozorila strokovnjakov stopnjujejo: generalni sekretar OZN António Guterres je že leta 2023 poudaril, da je “obdobje globalnega segrevanja končano, nastopilo je obdobje globalnega vrenja”. Naslednji COP bo novembra 2025 v Braziliji, kjer bodo države ponovno iskale načine, kako omejiti dvig globalne temperature pod 1,5 °C.
Mag. Ogrin je predstavil meritve ogljikovega dioksida (CO₂) v zraku, ki jih opravljajo na Havajih (Mauna Loa), pa tudi neuradne meritve v Sloveniji. Po njegovih besedah količina CO₂ v ozračju narašča, vendar naj bi bil človeški prispevek k skupni koncentraciji majhen. Ogrin se pri tem sklicuje na različne študije, ki nakazujejo, da so spremembe količine CO₂ lahko tudi posledica naravnih procesov, kot so nihanja temperatur oceanov in sončevo sevanje.
Meni, da segrevanje in zelene zime pri nas niso posledica naših izpustov ogljikovega dioksida. Znanstveni članki priznanih raziskovalcev (dr. Happer, dr. Humlum, dr. Nikolov in drugi) pa so z meritvami, torej z dejstvi, dokazali, da naši izpusti CO₂, ne morejo uravnavati različnih podnebij na našem planetu. V zraku je od dveh do treh tisočink odstotka teh izpustov, ostali CO₂ je naravnega izvora, vseeno pa ga je le 4 stotinke odstotka. Prevladujoča plina sta dušik z 78 odstotki in kisik z 21 odstotki. Vlage, torej vode, pa je od 1 do 4 odstotke. Ogljikov dioksid počasi narašča zaradi naraščanja temperature, predvsem oceanov, ki tvorijo 70 odstotkov površine planeta. Ti pa se segrevajo zaradi manj oblačnosti, imamo več sonca, in zaradi manjšega odboja sončeve svetlobe v vesolje se je več pretvori v toploto. To sklepanje je rezultat meritev omenjenih znanstvenikov. Ti so ovrgli hipotezo, da naši izpusti segrevajo atmosfero. Zdrav razmislek nam pravi, da je več CO₂ ugodno, ker pridelamo več hrane in imamo več gozdov. Nasa je iz vesolja ugotovila, da je Zemlja bolj zelena.
Predavanje je poudarilo pomen razumevanja razlik med vremenom in podnebjem, pa tudi med blaženjem in prilagajanjem podnebnim spremembam. Po Ogrinovem mnenju bi se morala politika bolj osredotočiti na prilagajanje razmeram, saj kmetijstvo že tradicionalno živi v sožitju z naravnimi spremembami.
Posebej se je dotaknil vprašanja rabe kmetijskih zemljišč. Opozoril je, da moramo v Sloveniji varovati rodovitna tla in se izogibati pozidavi najboljših površin, saj jih imamo pod evropskim povprečjem. Zavzel se je za premišljeno prostorsko načrtovanje, skupne industrijske cone več občin ter prepoved gradnje velikih sončnih in vetrnih elektrarn na kmetijskih območjih.
Mag. Ogrin je predstavil tudi primere iz tujine, kjer višje koncentracije CO₂ v rastlinjakih pospešujejo rast rastlin in povečujejo pridelek. Po njegovem mnenju to kaže, da ima CO₂ v kmetijstvu lahko tudi pozitivno vlogo, če se uporablja v nadzorovanem okolju.
V zaključku je poudaril pomen kritičnega mišljenja in odprte znanosti, kjer lahko pri raziskavah sodelujejo tudi državljani – t. i. “občanska znanost”. Po njegovih besedah le s sodelovanjem strokovnjakov, kmetov in širše javnosti lahko pridemo do uravnoteženih rešitev, ki bodo varovale tako okolje kot človeka.
Nika Gams, mentorica ŠK
Utrinek članice ŠK
Predavanje dr. Ogrina je na glavo postavilo vse, kar smo v zadnjih treh letih spoznavali v ŠK Podnebne spremembe. Na vseh dosedanjih predavanjih (dr. Darja Piciga, mag Nataša Beltram) smo člani poslušali o naraščanju izpustov CO2, kar povzroča segrevanje zraka in oceanov, o pariškem sporazumu [povprečna svetovna temperatura se do konca stoletja ne bi smela povečati za več kot 1,5 °] in ciljih trajnostnega razvoja Združenih narodov o podnebnih spremembah (cilj 13 se nanaša na podnebne spremembe), nujnosti zmanjševanja izpustov CO2. Rdeča nit vseh predavanj je bila ta, da je segrevanje posledica našega delovanja zlasti v kmetijskem, prometnem in energijskem sektorju. Na predavanju dr. Ogrina pa izvemo, da je v zraku le 4% CO2 in da narašča. Ampak!! »Človeški prispevek k skupni koncentraciji znaša le od 2 do 3 tisočink odstotka izpustov CO2,ostali CO2 je naravnega izvora.«
No, ko smo se po predavanju člani ŠK pogovarjali, smo si kar oddahnili, da vendarle s svojim načinom življenja ne povzročamo globalnega segrevanja. In tudi na kmetijstvo in prispevek kmetov k našemu blagostanju gledamo zdaj drugače. Se pa zavedamo svoje odgovornosti za zdravo okolje. Poskušamo pešačiti na naše dogodke v Domu krajanov; ker živimo »na vasi«, lahko nekaj zelenjave in sadje pridelamo sami brez pesticidov in dušikovih gnojil. V zadnjih treh letih smo si ogledali kar nekaj primerov dobrih praks po Sloveniji, ki jih s pridom uporabljamo na svojih vrtovih.
Olga D., članica ŠK
Kmetijstvo in podnebne spremembe
