Pred časom sem predlagala naši organizatorki Ireni izlet v Baško grapo, mojo Grapo, odmaknjen delček naše dežele, še mnogim nepoznan, a ima pestro zgodovino, bogato kulturno in naravno dediščino.
Pa smo se odpravili, v torek 2.6.26. Bil je lep sončen dan. Preko Škofje Loke smo se zapeljali v Selško dolino. Cesta od Podrošta je bila prva cestna povezava tega dela Primorske z Gorenjsko, zgrajena leta 1903 za potrebe gradnje Bohinjskega predora iz podbrške strani. Tu so s konji vozili kamne in ves potreben material, predor se je delal izključno ročno. Predor, dolg več kot 6 km, je bil zgrajen v dobrih 5 letih!
Na prelazu Petrovo Brdo, nas je pričakala naša vodička Alenka. Prekucnili smo se v Baško grapo. Pot do prve postojanke v Podbrdu ni bila dolga, a je bila zanimiva vožnja avtobusa po serpentinah. V Podbrdu smo najprej obiskali obnovljeno Jakovkno hišo, kjer nas je sprejel domačin Joško. Postregel je s tipično dobrodošlico, zaseko na kruhu in tepkovcem. Seznanil nas je z zgodovino same hiše, naselitve Grape, življenje v njej v različnih obdobjih, orisal Rapalsko mejo ki je potekala po vseh vrhovih nad vasjo (Črna prst, Slatnik, Porezen) in še in še.. Nato smo se sprehodili čez most do moje rojstne hiše, kjer nas je pričakala dobrodošlica z domačimi pecivi svakinje Snežke. Sledil je kratek sprehod po vasi do prostorov društva Baške dediščine. Tam je tudi stalna razstava izdelkov tovarne Bača, ki je dajala mnogim kruh po vojni do leta 2002. Z zaprtjem tovarne pa so nastopili težki časi v Grapi, saj sedaj tu ni več nobene industrije.
Sledila je pot do Grahovega ob Bači, a smo imeli vmes še dva postanka. Najprej ogled soteske Driselpoh ki spada med 100 najlepših naravnih znamenitosti Slovenije. Tam smo še ujeli pogled na kratkodlakovo popkoreso, endemično rastlino, ki uspeva le v tem predelu grape do Črne prsti in Porezna. Tudi postanek pri vetrovalni napravi predora Bukovo je bil zanimiv. Zgradba v svojem drobovju skriva ogromen ventilator. Bernard, sin nekdanjega upravljavca, nam je z navdušenjem razlagal zgodovino, pomen in potrebo le te. Naprava je še edina ohranjena te vrste v Evropi in je ena izmed pionirskih na tem področju.
V Domu krajanov na Grahovem smo si ogledali 6 kratkih odlomkov iz prvega celovečernega igranega zvočnega filma Na svoji zemlji. Alenka pa nam je opisala zanimivosti in zgodbe samega snemanja, prijateljstva stkanega med igralci in domačini. Ob 60 obletnici snemanja so postavili Tematsko pot z informativnimi tablami. Na njej se obiskovalci seznanijo tudi s kulturno, tehnično in naravno dediščino Baške Grape.
Sledila je pot v Zakojco. Po adrenalinski vožnji smo se pripeljali k Flandrovim, kjer so nas lepo sprejeli in postregli z okusnim domačim kosilom. Potem pa še pot proti domu.
Baška grapa je pred dobrim letom dobila naziv Baška grapa, Gorniška vas. To je četrti naziv Gorniške vasi v Sloveniji, in tako je sedaj v družbi z Jezerskim, Lučami in Mojstrano-Dovjem. Gre za mednarodno zvezo Gorniškim vasi, nosilec je Avstrijska planinska zveza, članice pa so Avstrija, Nemčija, Italija, Švica in Slovenija. To je tudi ena izmed svetlih točk za razvoj turizma, ki bo spet prinesel življenje v to grapo. Tu ni nobenega hotela, tudi gostinska ponudba je skopa, a apartmaji se odpirajo, dogaja se. Narava pa je čudovita, divja. Domačini se trudijo. Tu je bil tudi prvi gorski tek v Sloveniji, iz Podbrda na Črno prst leta 1970. Takrat je doživel veliko kritik, to ni etično, v gore se hodi, ne teče. Sedaj se že leta ponovno teče, vsako prvo soboto v mesecu septembru. Tu je bil tudi organiziran prvi gorski maraton, maraton 4 občin, letos bo 20.6.26. Po vrhovih poteka Slovenska planinska pot, pod vrhovi Julijana, evropska pešpot E6.
Dan je bil prekratek da bi si ogledali vse zanimivosti, slapove in druge lepote. Ostalo je še kar nekaj skrivnosti, ki nas bodo povabile na obisk morda še kdaj drugič. Polni prijetnih vtisov smo zaključili naš izlet. Bilo je poučno, zanimivo, prijetno v družbi gostoljubnih domačinov.
Zato le na svidenje Baška grapa, do naslednjič, ko se znova vidimo.
Za DU Log, Sonja Kesič