Bralni krožek, ki deluje pod okriljem Društva Dvig – Univerze za tretje življenjsko obdobje, je v prostorih Knjižnice Ivana Cankarja na Vrhniki gostil zamejskega pesnika, kulturnega delavca, jezikoslovca in oljkarja Borisa Pangerca. Literarno popoldne je minilo v znamenju poezije, glasbe, ustvarjalnosti in pogovora o bogatem kulturnem delu gosta, ki že desetletja pomembno prispeva k ohranjanju slovenskega jezika in kulturne dediščine v zamejstvu.
Srečanje se je začelo z glasbenim uvodom, za katerega je poskrbel znani vrhniški zdravnik in glasbenik dr. Primož Rus. Zbrane sta nato nagovorili predsednica Društva Dvig Nika Gams in direktorica vrhniške knjižnice Sonja Žakelj. Obe sta poudarili pomen branja, literature in kulturnega udejstvovanja ter pohvalili delo Društva Dvig, ki letos obeležuje deset let delovanja.
Pomemben del srečanja je bil namenjen tudi najmlajšim in njihovemu ustvarjanju. Mojca Erjavec, ki v okviru bralno-ustvarjalnega krožka za otroke Od pravljice do lutke pripravlja različne delavnice in pravljične urice, je skupaj z enim od sodelujočih otrok predstavila zanimiv projekt. Otroci so namreč na srečanjih skupaj ustvarili pravljico, jo opremili z lastnimi ilustracijami in jo izdali v knjižni obliki. Njihovo delo je lep primer, kako lahko ljubezen do zgodb, domišljija in ustvarjalnost prerastejo v nekaj trajnega.
Pred pogovorom z osrednjim gostom sta Ivica Rajković iz Mah teatra in Dragica Krašovec iz Društva Dvig, ki je prireditev tudi povezovala, recitirali nekaj Pangerčevih avtorskih pesmi. Glasbeni del programa je dopolnil dr. Primož Rus s predstavitvijo svoje nove pesmi o vrhniških deklinah.
Osrednji pogovor z Borisom Pangercem je vodila Alenka Logar Pleško, vodja Bralnega krožka v Društvu Dvig. Ker se sogovornika poznata že iz študentskih let, je pogovor potekal sproščeno, iskreno in z veliko medsebojnega razumevanja. Obujanje spominov in predstavitev ustvarjalne poti gosta so poslušalcem približali človeka, ki ga že vse življenje spremljajo številne ljubezni: poezija, literatura, glasba in oljke. Boris Pangerc je svojo izobraževalno pot začel v domačem okolju in jo nadaljeval v Trstu, nato pa je v Ljubljani diplomiral iz slovenskega jezika in književnosti. Deloval je kot pedagog, poučeval slovenščino, zgodovino in zemljepis ter bil ravnatelj šole na Proseku. Sodeloval je z radijskimi in televizijskimi postajami, raziskoval ljudsko izročilo ter objavljal članke in reportaže, zlasti v Primorskem dnevniku. Posebno pozornost je namenjal raziskovanju dolinskega govora, s svojim delom pa je pomembno prispeval k ohranjanju jezikovne in kulturne dediščine slovenskega zamejstva. Njegova ustvarjalna pot se je začela že v mladosti. Kot dijak je objavljal pesmi in prozo v različnih literarnih revijah, svojo prvo pesniško zbirko Amfora časa pa je izdal leta 1972 pri založbi Mladika. Leto pozneje je pri Založništvu tržaškega tiska izšla njegova knjiga črtic Beg pod daglo. Od takrat je objavil številna pesniška in prozna dela, kakor tudi članke in eseje. Nekatere njegove knjige so bile prevedene v italijanščino. Boris Pangerc je član Društva slovenskih pisateljev od leta 1984. Leta 2005 je za pesniško zbirko Odžejališče prejel nagrado Vstajenje, za svoje pesmi pa je bil tudi sicer večkrat nagrajen. Lani je izdal dvojezično pesniško zbirko v italijanščini in arabščini z naslovom Una nuova stagione – Novi letni čas. Njegova poezija je našla pot tudi na glasbene odre, saj so njegove pesmi uglasbili številni skladatelji: med njimi Radovan Gobec, Dina Slama, Giampaolo Coral, Ubald Vrabec in predvsem domači dolinski skladatelj Ignacij Ota.
Ob literaturi ima v Pangerčevem življenju posebno mesto tudi oljkarstvo.
Kot ustvarjalec kakovostnega oljčnega olja je prejel številna priznanja, ustanovil je tudi salon kakovostnih oljčnih olj. Dejaven je še na področju zborovskega petja. Prav raznolikost njegovih interesov in ustvarjalnih poti je ena od posebnosti njegovega življenjskega ter kulturnega udejstvovanja. Kot je poudaril sam, ostaja zvest resničnosti, ki jo opazuje z očesom kronista in dušo umetnika. Poezija, literatura, glasba in oljke mu, po njegovih besedah, omogočajo, da na neki način živi tri življenja. Ta ga bogatijo, čeprav ga včasih tudi izčrpavajo. Kljub temu svojih izbranih poti ne obžaluje. Med njegovimi najpomembnejšimi prizadevanji ostaja skrb za slovenski jezik, ki je za slovensko skupnost v zamejstvu še posebej dragocen.
Literarno popoldne je spremljala tudi razstava literarnih del ustvarjalcev iz Občine Log – Dragomer ter likovno-literarnih del otrok, ki sodelujejo v Dvigovem bralnem krožku Od pravljice do lutke. Razstava je dodatno poudarila ustvarjalno širino lokalnega okolja in povezavo med generacijami, ki jo Društvo Dvig spodbuja s svojim delovanjem.
Andreja Čamernik Rampre
Foto: Andreja Čamernik Rampre
