Lansko leto smo Sončki že prehodili en del Poti dveh slapov, ko smo se povzpeli ob potoku Višnjica ter obiskali Kucelj. V začetku oktobra pa smo se podali na drugi del Poti dveh slapov skozi dolino potoka Kosca. Jesen nam je naklonila lep sončen dan in nam v daljavi ponudila poglede na zasnežene Julijce in Karavanke. Marsikoga je pogled na sneg v gorah spomnil na veliko tragedijo, ko je v nedeljo snežni plaz pod Toscem vzel tri življenja. Gore so čudovite, a lahko tudi zelo nevarne.
Ozka dolina Kosce je gosto porasla z gozdom in terja vsaj malo pazljivosti pri prečkanju potoka Kosce. Potka do slapu Kosce, ki se prek lehnjaka preliva v globino, se občasno strmo vzpne. So pa urejevalci poti poskrbeli za z lesom podprte stope, da popotnik lažje napreduje. Sončki smo skoraj soglasno ugotovili, da je pot navzgor bistveno bolj prijetna, kot pa bi bilo sestopanje po strmi in malce blatni stezi. Ob najvišjem lehnjakovem slapu v Sloveniji nam je vodnica Sonja razložila, kako nastane lehnjak in tudi nazorno prikazala kos z mahom prekrite luknjičave kamnine.
Kolovozna pot nas je stran od slapu vodila levo navzgor. Tik pred naseljem Vrh nad Višnjo goro so najbolj pozorni ugledali osamelo dežnikarico – marelo. Pustili smo jo, da do konca razpre svoj dežnik in nameni srečo kakemu gobarju. Od tu dalje smo prek dela naselja Vrh nad Višnjo Goro krenili proti Gradišču. Kot že ime pove, se je tu v prazgodovini, v starejši železni dobi (8. do 4. stoletje) nahajalo naselje – gradišče z obzidjem, katerega del je še mogoče zaznati. Opaziti je tudi jarek, ki na enem delu obdaja vrh. Gradišče s 706 m je prekrasen razglednik, ki je vabil k razgledom po dolenjski pokrajini. Tudi na še megleno Ljubljansko kotlino.
Privoščili smo si malo počitka in malico, nato pa krenili proti Leskovški planoti. Ves čas so nas spremljala obdelana polja, številni travniki in ograjeni pašniki. Na marsikaterem od njih so se še pasli konji. Kmetija Kavbojska dežela Čož s svojo pojavnostjo upravičuje ime, ki ga nosi. Ker pa so ob torkih zaprti, nismo bili deležni nobenih »kavbojskih izkušenj«. Po cestah smo obkrožili vrh Gradišče in pohod zaključili v vasi Vrh nad Višnjo Goro in tako sklenili krog.
Besedilo: Tatjana Krašovec, fotografije: Tatjana Rodošek
GPS zapis: Srečko Kenk
