Verd, 6. junij – Ignac Štajer je bil »pozabljen« Maistrov borec, ki se je rodil na Maroltovem posestvu v Verdu, in se leta 1919 udeležil bojev za severno slovensko mejo.
Domoljubno dejanje Ignaca Štajerja, za katero je plačal najvišjo ceno – svoje življenje –, je prišlo na dan z lansko raziskavo o Maistrovih borcih za severno mejo. Ema Goričan iz Muzejskega društva Vrhnika in Janez Jereb iz Domoljubnega društva general Maister Žiri sta namreč raziskala identitete in življenjske zgodbe Maistrovih borcev z območja Vrhnike, Borovnice in okolice. Tako sta iztrgala pozabi skoraj 60 imen, med njimi tudi Ignaca Štajerja, ki je bil 2. maja 1919 smrtno zadet.
Ker je bil rojen na Maroltovem posestvu, so mu prav tam postavili spominsko obeležje. »To ni samo kos kovine in stekla, ampak je naš trajni hvala. Je pa tudi opomin – nam in prihodnjim generacijam, da svoboda, v kateri živimo, ni samoumevna. Zarisana je bila s pogumom, tovarištvom in žrtvami fantov kakršen je bil naš Ignac. Verjani bomo ponosni nanj, naj bo njegov spomin večen, saj ga danes simbolno vračamo domov,« je ob odkritju obeležja dejal predsednik KS Verd Dejan Novak.
Ponos na njegovo dejanje je izrazil tudi podžupan Mirko Antolović: »V občini Vrhnika smo ponosni na naše rojake, ki so ustvarjali našo zgodovino, zato je prav, da njihov spomin ohranjamo tudi za prihodnje rodove. Naj bo to obeležje trajen znak hvaležnosti in spoštovanja do Ignaca Štajerja in do vseh borcev za severno mejo.«
Mag. Lučka Lazarev Šerbec, predsednica Zveze društev General Maister, pa je dejala, da se z odkritjem spominskega obeležja piše zgodba naroda, »…ki zna pogledati nazaj, da bi lahko stopil naprej.« Z obeležjem se obnavlja dostojanstvo človeka, ki ima svoje mesto v skupnosti, srcu in zgodovini. »Zato je današnja slovesnost več kot le protokolarni dogodek. Je spoštovanje do Verda, Vrhnike in domovine. Je spoštovanje do človeka in njegovega doprinosa k ustvarjanju naše skupne domovine.«
Odkritje spominskega obeležja je potekalo z vojaškimi častmi Slovenske vojske. Čast odkritja obeležja je pripadala predsednici Zveze društev general mag. Maister Lučki Lazarev Šerbec, podžupanu Mirku Antoloviću in pranečakinji Ignaca Štajerja Zdenki Ramuš.
Slovesnost so obogatili prapori domoljubnih organizacij, za kulturni program pa so poskrbeli člani Kulturnega društva Stara Vrhnika, Oktet Raskovec in Pihalni orkester Vrhnika.
Pri projektu obuditve spomina so sodelovali: Občina Vrhnika, KS Verd, Muzejsko društvo Vrhnika, Zavod Ivana Cankarja, Cankarjeva knjižnica Vrhnika, Zveza društev General Maister Slovenija in Domoljubno društvo General Rudolf Maister Žiri. Program prireditve je povezovala Anita Garafolj, za pogostitev pa je poskrbela gostilna Kranjc in Ema Goričan.
Gašper Tominc
Foto: Gašper Tominc
Kdo je bil Ignac Štajer?
Ignac Štajer se je rodil 31. julija 1898 očetu Matiji (Štajer) in materi Julijani (rojeni Marušič) na Maroltovem posestvu v Verdu št. 16. Sredi leta 1916 je kot vojni obveznik avstro-ogrske vojske prav s tega posestva odšel na usposabljanje in kmalu zatem na fronto. Ob razpadu monarhije se je kot prostovoljec priključil Maistrovim borcem v Mariboru in bil razporejen v Slovenski planinski polk, ki je branil slovensko etnično ozemlje na Štajerskem in Koroškem. V aprilsko-majski protiofenzivi avstrijskih enot je bil 2. maja 1919 smrtno zadet. Pokopan je na velikovškem pokopališču.
