10. september je dan, ko so na univerzi v Utahu na javnem nastopu, med javno debato, ustrelili znanega družbenega aktivista in govornika Charlieja Kirka. Tisti, ki ga ni poznal, je sedaj skoraj zagotovo slišal o njem. Charlie Kirk je bil znan po svojih javnih nastopih, po svojih razpravah s študenti. Odpiral je vprašanja in teme za katere nekateri trdijo, da so resnica in v katere ne smemo dvomiti. Pri svojih razpravah in odgovorih je nastopal preudarno in argumentirano. Odpiral je vprašanja v zvezi s teorijo spola, spraševal se je ali res obstaja več spolov, nasprotoval je LGBT+ aktivizmu, odpiral vprašanja o evtanaziji in splavu. Razpravljal in debatiral je o aktualnih političnih temah. Prostori, kjer je nastopal, so z leti postali novodobne grške agore. Javni trgi, kjer so pred več tisoč leti grški filozofi in politiki javno nastopali in razpravljali. S svojimi nastopi je odpiral oči, predvsem mladim, da so začeli razmišljati in ne slepo slediti ideologijam in splošnemu mišljenju.
Od skromnih začetkov so njegovi nastopi z nekaj udeleženci prerasli v manifestacije, ki se jih je v živo udeleževalo na tisoče poslušalcev. V začetku je bil velikokrat javno zasmehovan in preslišan. Sčasoma pa je postajal slišan. Postal je glasnik, kateremu so ljudje sledili. Postajal je moteč za del družbe. Zato so se ga lotiti. Najprej medijsko. Ker to ni bilo učinkovito, so se ga znebili fizično. Kot je nekdo zapisal: Charlie ni bil ustreljen, ker je govoril resnico, temveč, ker so mu ljudje sledili.
Sprašujem se, ali imamo pri nas v Sloveniji svoboda govora? Ali se pri nas lahko javno razpravlja in izraža drugo mnenje? Ali živimo v demokraciji, kjer je ena izmed temeljnih pravic svoboda izražanja? Še zdaleč ne. Ko se odprejo ideološke teme, torej teme, ki so osnovni temelj našega življenja in naše kulture, hitro preidemo iz razprave na zmerjanje. Če se nekdo sprašuje, ali je res dobro, da so naše meje prosto odprte za ilegalne migrante ali če trdi, da naša kultura utemeljena na krščanstvu, je rasist. Ali če nekdo izrazi pomislek na posvajanje tujih (ne partnerjevega) otrok v istospolne skupnosti ali na vpeljavo LGBT ideologije v vrtce in šole, je homofob. Če nekdo izrazi pravico do dostojnega pokopa pobitih med in po drugi svetovni vojni in obsodbi režima, ki je to izvedlo, je fašist. Kdor je proti končanju življenja otrok, bolnikov, starejših, je označen za brezsrčnega človeka, za konzervativca, skrajnega desničarja. Nič razprave, samo etiketa.
Slovenska vlada oz. parlament je sprejela zakon, ki bo posameznikom omogočala cenzuriranje državljanov in medijev, s katerimi se ne strinjajo. Ne policija, ne sodstvo, temveč posamezniki, ki so blizu aktualni vladi. To je nekaj podobnega, če bi jaz kot župan pooblastil posamezne občane, ki bi bili seveda sami »strokovnjaki« in »politično neopredeljeni«, da blokirajo drugače misleče na vseh družbenih medijih. Ne samo tiste, ki kršijo zakon in na primer pozivajo k nasilju (to je že sedaj v pristojnosti policije in sodstva), temveč tudi tiste, ki imajo samo drugačno razmišljanje.
Takšen zakon, ki je začel veljati konec tega meseca, vodi v diktaturo. Najprej onemogočiti podajanje mnenj, verjetno sledi diskreditacija, po potrebi tudi likvidacija. V primeru Charlieja Kirka se je zgodilo ravno to. In kar je še najbolj zastrašujoče, nekateri opravičujejo ta umor. Tudi v Sloveniji. Za konec še pomenljiva izjava Elona Muska: »Ubit je bil, ker so njegove besede spreminjale. Ker je ljudem pokazal svetlobo, ga je ubila tema.«
Daniel Cukjati, župan
