Kot je na predstavitvi pojasnil Aljoša Žerjav, je osnovna šola doživela precejšen porast učencev, teh je preko 500, šola pa je bila zasnovana za 300 šolarjev. Ena najbolj perečih problematik je trenutno šolska kuhinja z jedilnico, telovadnica je za polovico manjša kot bi po standardu morala biti, učilnice so po besedah Žerjava rešili za silo s prizidkom, še daleč so z normativi za kabinete, tudi hišniški prostori so neustrezni, zbornica je premajhna za tako število zaposlenih, kurilnica na nafto je zastarela in potrebna menjave.
Prostor šole je utesnjen, gre za staro vaško jedro, naokoli je pokopališče, obrtna cona, športni park, privatna hiša … “Sama lokacija dvorane se je preverjala že v prejšnjem mandatu, to kar smo pripravili je edina prostorsko možna varianta, tudi dovoljena in na naših zemljiščih. Kako rešiti rebus, je bila stvar daljših razmišljanj prostorskih ureditev,” je dejal in nato predstavil tri faze, ki bodo omogočale logistično delovanje šole, da bo za čas gradnje pouk minimalno funkcionalno prizadet.
Projekt predvideva, da bi se v prvi fazi na prostoru zdajšnjega parkirišča za zaposlene in košarkarskega igrišča zgradila nova telovadnica s kurilnico in tehničnimi prostori, zunanjimi garderobami, toaletami in ostalimi prostori za različne programe. Ta dvorana bi bila povezana s hodnikom v vrtec in šolo. Ko bi se sprostila stara telovadnica, se preide v drugo fazo, torej reševanja najbolj kritičnih stvari, to je kuhinja z jedilnico, v tej rekonstrukciji pa so predvideni tudi prostori za kulturne namene. V tretji fazi se obstoječo kuhinjo ukine in predela v druge prostore.
Sredstva bi lahko črpali iz različnih razpisov, tako šolskih kot infrastrukturnih, športnih, energetskih, kulturnih, je pa bo besedah Žerjava in Slavka Gabrovška razvoj dogajanja odvisen prav od njih. Občinska uprava je začela z zbiranjem in pripravo dokumentacije ter analizo terena.
Svetniki so sicer izrazili veliko podporo projektu, hkrati pa tudi zaskrbljenost, kaj bo takšen finančni projekt pomenil za obstoječe in nadaljnje projekte. Župan Peter Črnilogar jih je pomiril, da takšen projekt občina lahko izpelje in je pri tem optimist. “Ni me strah. Lahko da od tega ne bo nič, imamo pa osnovo, s katero lahko gradimo naprej. Priložnosti je bilo mnogo, pa niso bile izkoriščene, to pa je drugačna pot.” Nekaj svetnikov je še enkrat poudarilo, da se na druge tudi zelo pomembne projekte, kot je npr. rekonstrukcija ceste na Dolu, ne sme pozabiti in morajo ostati prioriteta.
Svetniki so sicer potrdili še nekaj sklepov in predlogov občinske uprave, ki so bili bolj kot ne formalne narave.
Rok Mihevc
foto: mojastoritev.si
