Iz Borovnice se nas je 22 pohodnikov odpeljalo z vlakom do Ljubljane, potem pa zaradi boljše zveze z avtobusom do Stične. Tu je bilo naše izhodišče za pohod. Po kratkem okrepčilu smo zagrizli v hribček in v pol ure dosegli Gradišče nad Stično. Lepa pot, lepi razgledi po okolici in veliko zanimivosti. Cerkev, planinska postojanka z lepo okolico in izdelki iz lesa izrezani z motorno žago, ki krasijo okolico cerkve in koče. Na žalost koča še ni bila odprta, ampak naši nahrbtniki niso nikdar prazni. Pojedina! Po postanku smo nadaljevali spust proti Šentvidu pri Stični in ga v slabi uri tudi dosegli. Gozd je bil za nami, sonce nad nami in njegove pripeke nismo bili preveč veseli. Še nekaj lepih hišk na levi in desni strani poti, bolnišnica za otroke v Šentvidu, šola, vrtec, cerkev, letališče ter naš cilj Kantina na štacjonu, kjer so se nam pridružili še trije, ki se pohoda žal niso mogli udeležiti.
Za vsak uspeh se je potrebno pohvaliti in se tudi nagraditi in mi smo se …. z metri dobre hrane in hladno pijačo. Tudi iz nahrbtnika je še kaj padlo. Teknilo je in nam vlilo novih moči. Z mislijo, da bo vsaka kalorija postala energija, smo se z vlakom vrnili v Borovnico.
Vedno več nas je, ki radi hodimo in se družimo. Hoja je najcenejši šport – vzameš palice, obuješ pohodne čevlje in že te čaka dobra družba.
Miroslav Drole
