Občina Borovnica si že več kot desetletje prizadeva za celovito prenovo in modernizacijo regionalne ceste Vrhnika–Podpeč. Država je problematiko te ceste sicer prepoznala, predvsem zaradi opozoril občin in prebivalcev ter številnih kritičnih točk na trasi med katere sodi tudi območje gradu Bistra, vendar dlje od prepoznavanja problema za zdaj praktično ni prišlo. Celovita prenova regionalne ceste tako že vrsto let stoji na mrtvi točki.
Direkcija za infrastrukturo (DRSI) je šele v lanskem letu pristopila k pripravi prvega investicijskega dokumenta (DIIP), v okviru katerega je zbirala tudi predloge lokalnih skupnosti. Dokument po naših informacijah še vedno ni dokončan oziroma občinam še ni bil predstavljen v končni obliki. Prav tako ni bilo pomembnejšega napredka pri reševanju prometne problematike na območju gradu Bistra, pri katerem se zatika že pri umeščanju obvozne ceste v prostor. Na tej lokaciji se že dalj časa išče rešitev za obvoz oziroma spremembo trase regionalne ceste, vendar je zaradi številnih omejitev potrebno usklajevanje več državnih resorjev, pristojnih za področja kulture, okolja, infrastrukture in voda. Občina Borovnica je v sodelovanju z Občino Vrhnika, Ministrstvom za kulturo in Tehničnim muzejem Slovenija že pred 7 leti naročila izvedbo idejne zasnove poteka obvozne ceste v štirih variantah. Vendar s strani različnih resorjev predpisanih pogojev ni mogoče izpolniti, ker bi upoštevanje pogojev enega resorja vodila v kršenje pogojev, ki jih je predpisal drug resor. Ta »gordijski vozel« lahko preseka le država, a se ga pristojni raje ne lotijo.
Občina Borovnica državo oziroma upravljavca ceste redno opozarja na problematične odseke regionalne ceste. Tudi zaradi teh opozoril je bil v preteklih letih obnovljen odsek ceste od konca naselja Dol proti Bistri, pred kratkim pa je bila zamenjana tudi dotrajana ograja na mostu čez Borovniščico. Vendar gre pri takšnih posegih predvsem za vzdrževalna dela, s katerimi se vzdržuje obstoječe stanje, ne pa za celovito prenovo ceste. Tudi nedavna celovita obnova vozišča pred Bistro je bila izvedena izključno zaradi urejanja podhodov za dvoživke.
Pomembno je poudariti, da občina na regionalni cesti sama ne more izvajati posegov, ki spreminjajo vozišče ali spremljajočo infrastrukturo. Za vsak tak poseg je potrebno posebno projektiranje ter soglasje oziroma odobritev Direkcije Republike Slovenije za infrastrukturo (DRSI). Na nekaterih lokacijah država projektiranja posameznih posegov niti ne dovoljuje, saj je tam dolgoročno predvidena širitev ali sprememba trase regionalne ceste. Takšna primera sta območje »Pivkovega ovinka« na koncu Dola ter območje križišča z Zalarjevo cesto (pri »Petričih«). Pri slednjem smo letos na DRSI posredovali vlogo za soglasje za postavitev interaktivne prometne signalizacije, ki bi voznike opozarjala na navzočnost pešcev na prehodu, a je bila vloga zavrnjena z obrazložitvijo, da morata biti križišči regionalne ceste s Zalarjevo in Miklavičevo cesto celovito rekonstruirani in zagotoviti preglednost in varnost skladno s sodobnimi zakonskimi standardi. Da bi do tega prišlo pa bi prav DRSI kot upravljalec državne ceste, moral poskrbeti za pripravo ustrezne prometne dokumentacije, česar pa se še ni lotila.
Kljub zahtevnim in dolgotrajnim postopkom je Občini Borovnica skozi več mandatov vseeno uspelo izboljšati posamezne odseke regionalne ceste. Izgradnja kolesarske povezave od mostu čez Borovniščico do odcepa za gasilski dom na Bregu vključno z rekonstrukcijo pripadajočega dela regionalne ceste je pri tem do sedaj največji dosežek. V tem mandatu si prizadevamo, da bi se rekonstrukcija nadaljevala vse do občinske meje na Pakem. Trenutno pridobivamo soglasja lastnikov in zemljišča potrebna za nadaljevanje trase. Pri tem se srečujemo z izzivi pri dogovarjanju z nekaterimi lastniki kot tudi z dolgotrajnimi postopki na sodiščih pri zapuščinskih zadevah, zato je kljub maksimalnim naporom občinske uprave uspeh naših prizadevanj odvisen predvsem od sodelovanja lastnikov parcel ob regionalni cesti.
Med zahtevnejše posege sodijo tudi prehodi za pešce. Njihovo načrtovanje in izgradnja na regionalni cesti zaradi zahtev DRSI, projektiranja, pridobivanja soglasij in preverjanja prometne varnosti praviloma trajata več let. Prvi tak prehod smo uredili na Bregu, v letošnjem letu pa nam je uspelo dokončati tudi nov prehod za pešce pri Petrolu. Za ta projekt smo pridobili tudi sredstva Ministrstva za okolje, podnebje in energijo, namenjena ukrepom za umirjanje prometa na regionalnih cestah v naseljih na predlog občin. Več o projektu bomo objavili v samostojnem članku v naslednji številki Našega časopisa.
Podoben prehod za pešce je trenutno v fazi načrtovanja med avtobusnima postajališčema na Dolu. Zaradi zagotavljanja večje prometne varnosti nam je DRSI dovolila pristopiti k projektiranju, pri čemer je zahtevala tudi dodatno revizijo projekta. Na Dolu tako načrtujemo približno 170 metrov pločnika na obeh straneh regionalne ceste ter nov prehod za pešce med avtobusnima postajama, in sicer na odseku od spomenika do hišne številke Dol pri Borovnici 15. S tem bo zagotovljena varnejšo peš povezavo skozi ta del naselja ter predvsem varnejše prečkanje regionalne ceste za občane, ki hodijo proti nogometnemu igrišču in Barju.
Načrtujemo, da bomo postopke projektiranja in revizije uspešno zaključili še v letošnjem letu ter da bo projekt mogoče izvesti v prihodnjem letu. Tudi tukaj bo, podobno kot na Bregu in Pakem, za izvedbo treba pridobiti oziroma odkupiti nekatera zemljišča. Brez tega projekta ne bo mogoče izpeljati. S temi ukrepi prometna problematika regionalne ceste skozi Dol seveda ne bo rešena, bo pa prometna varnost vsaj na posameznih odsekih bistveno izboljšana.
Dolgoročna rešitev ostaja celovita prenova regionalne ceste Vrhnika – Podpeč. Zato pričakujemo, da bo DRSI čim prej zaključil investicijsko dokumentacijo ter pristopil k pripravi konkretnih projektov prenove posameznih odsekov. Zagovarjamo stališče da trd oreh umestitve obvozne ceste mimo kompleksa TMS v prostor ne sme biti izgovor za to, da se v čim krajšem času ne rekonstruira ceste in vzpostavi ustreznih površin za kolesarje in pešce vsaj od križišča z Zalarjevo cesto do konca ovinka »pri Pivku«. Šele, ko bodo pripravljene projektne rešitve, se bomo lahko začeli resno pogovarjati tudi o spremljajoči infrastrukturi, odkupu zemljišč, financiranju ter predvsem o časovnici dejanske prenove preostalih odsekov regionalne ceste v naši občini.
Občinska uprava
