Samostojna pregledna razstava Tine Drčar: OMNIBUS 47, v Lavrenčičevi hiši na Vrhniki

“Tina Drčar (1977), slikarka in konceptualna umetnica, ki je samozaposlena v kulturi. Leta 2004 je diplomirala na Visoki strokovni šoli za risanje in slikanje, »Art House« v Ljubljani, pri profesorjih in mentorjih Marku Butini in Tanji Mastnak. Že med študijem je v slikarskem tandemu z Binetom Skrtom začela z umetniškimi intervencijami na Metelkovi, najodmevnejša je bila poslikava Male Šole, ki je bila tudi njuno diplomsko delo. V tem obdobju je tam pridobila prostor, ki ga je uredila v atelje, v katerem ustvarja še danes. Njeno delo je bilo pogosto izpostavljeno in je dobro vidno na zidnih poslikavah (muralih) v Metelkova mestu. Poleg slikarstva se izraža v različnih medijih in likovnih tehnikah: izdeluje mozaike, plakate, maske, objekte in svetlobne instalacije, slika scene za gledališča, ter deluje tudi kot mentorica likovnih delavnic. Aktivno je vseskozi sodelovala na številnih razstavnih projektih umetnikov Metelkove, izvedla pa je tudi vrsto skupinskih in samostojnih razstav v Sloveniji in tujini. Za svoje delo je prejela tudi nekaj nagrad in priznanj, nazadnje Priznanje na Mednarodnem festivalu likovne umetnosti v Kranju 2022, za svojo konceptualno prostorsko instalacijo na prostem v mestu.

Ustvarjalka Tina Drčar je izredno plodna, raziskujoča, uporniška in neupogljiva likovnica, ki v delo aktivno vključuje svoje bogato znanje in izkušnje, naivne motive, pri katerih je sicer omejena s poklicnim znanjem likovnih pravil, in avantgardne tendence. Njene umetniške intervencije so odblesk družbeno političnih problemov mladih in trenj v družbi kot celoti, ob enem pa sledijo fascinacijam v času, ki je postavil pod vprašaj tradicionalne umetniške konvencije in temeljito spremenil današnji likovno vizualni svet. Je deloholik, upornica in inovatorka, ki se predstavlja s svojim fantazijskim likovnim čutnim svetom v javnih prostorih, na velikih formatih pročelij stavb. Narativno mimetično slikarstvo in zgodbe, ki jim sledimo na likovnih poljih, so pripovedi iz okolja v katerem živi, se z njim zliva in pri čemer se delno spogleduje z neo-surrealizmom in z ekspresivnim figuralnim slikarstvom. Zgodbe so obenem del postkonceptualističnih likovnih praks, ob njih bi lahko kritiki razvijali platformo za diskusijo in konceptualizacijo o različnih tematikah v umetnosti, kulturi in politiki. Obsežen dosedanji opus nakazuje potrebo po natančni analizi dosedanjega delovanja Tine Drčar, ki občuti in napoveduje prihod nove likovne dobe in upor do krivic ter globalnega kapitalizma. Tako kot se preizprašuje avtorica, bi bilo potrebno preizpraševanje njene umetnosti skozi diskurz in teoretsko eksplicitno politično agendo, saj slikarka tudi skrbno proučuje in raziskuje razvoj sodobnih trans feminističnih, trans migrantskih in queer pozicij, kot tudi ksenofobije in nerazumevanja drugačnosti.”

– Olga Butinar Čeh, dipl. prof. umetnostne zgodovine in kustosinja ZDSLU.