Vsak od nas »uporablja« film po svoje. Nekaterim je ta oblika oddiha in bega pred vsakdanjo rutino, drugim uspavalo. V Dragomeru v njem iščemo lekcije zase in za svojo skupnost. Pozorno opazujemo podrobnosti in preverjamo naše lastne izkušnje sveta ter preiskujemo lastne vrednote. Skupinski pogovor v nehierarhičnem okolju, kjer so vsi člani enakopravni, nam omogoča, da slišimo perspektive, ki bi jih sami popolnoma spregledali, in tako širimo svoja obzorja. Krepitev veščine kritičnega razmišljanja je v današnjem digitalnem svetu nujna za vsakega državljana, saj nam omogoča, da med drugim prepoznamo medijske manipulacije
V občini Log – Dragomer že četrto leto deluje študijski krožek (ŠK) Enajsta šola s filmom, ki združuje ljubitelje sedme umetnosti na tradicionalnem »podstrešju« v Domu krajanov. Projekt ŠK izvaja Andragoški center Republike Slovenije, financira pa ga Ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino. V letošnji sezoni nadaljujemo z raziskovanjem človeških vrednot skozi objektive vrhunskih režiserjev. V pomoč nam je lestvica 54 vrednot slovenskega psihologa Janka Muska (Osebnost in vrednote, Nova psihološka teorija vrednot, Psihološki portret Slovencev …). Filme smo izbrali z glasovanjem izmed skupnih predlogov in smo do danes prišli nekako do polovice letošnje izvedbe krožka. V branje vam ponujamo ključne lekcije treh poglavij letošnje filmske poti in se obenem trudimo, da vam ne pokvarimo gledalskih užitkov, če se boste tudi sami spustili po filmskem čustvenem toboganu.
Le resnica osvobaja in omogoča nov začetek (Skrivnosti in laži (Secrets & Lies), r. Mike Leigh).
Angleška drama prikazuje kompleksne družinske odnose, v katerih ni »negativcev«, ampak le ljudje s svojimi stiskami, ki vzbujajo sočutje namesto obsojanja, in ponujajo lekcijo za današnjo polarizirano družbo, ki spodbuja fasado popolnosti. Ključne vrednote, okoli katerih se zgodba vrti, so; iskrenost, odpuščanje in družinska sreča. Osrednja modrost filma se morda skriva v vprašanju: »Zakaj ne moremo deliti svoje bolečine?«. Le iskrenost, čeprav boleča, edina prinaša notranji mir in pristno povezanost. Ranljivost je tista, ki gradi mostove, zamolčane resnice pa v družini ustvarjajo izolacijo in bolečino. V filmu nas je prevzela odlična igra, debata v živo pa je naslavljala tudi osebne in lokalne zgodbe o rejništvu in posvojitvah, kar je debati dalo globljo, osebno dimenzijo.
Postavljanje mej je osnova za svobodo in napredovanje (Osem dni na teden (The Beatles: Eight Days a Week), r. Ron Howard)
Dokumentarni film Beatle spremlja od njihovih začetkov do svetovne slave in raziskuje družbene elemente »beatlomanije«. Ključne vrednote, ki jih film izpostavlja, so: prijateljstvo, ustvarjalnost in družbena odgovornost. Vez in skupna energija med štirimi preprostimi fanti je osnova za njihov uspeh, ki je bil posledica kakovostnega dela ter vztrajnosti. Osrednja lekcija filma je, da ima izjemen uspeh pač svojo ceno, ki omejuje svobodo in zasebnost. Beatli so bili dovolj modri, da so na vrhuncu slave znali reči »Dovolj je« turnejam in se umaknili v studie, kjer so ustvarili svoje najboljše albume. Poleg nedvomnega glasbenega talenta smo cenili tudi njihov pogumen odpor proti rasni segregaciji v ZDA. Razprava je bila prežeta z močno nostalgijo in spomini na mladost v Ljubljani ter na Vrhniki. Nekateri smo prvič slišali tudi za lokalna vrhniška benda: Grive in Tarantele.
Blišč ne more zapolniti osebne praznine (Sladko življenje (La Dolce Vita), r. Federico Fellini)
Filmska klasika nastavlja preroško ogledalo današnjemu času »vplivnežev« in družbenih omrežij, kjer smo lovci na pozornost, kjer zunanja podoba zamenja resnično bivanje in smo postali »paparaci« lastne »slave«. Ključne vrednote filma so: resnica, osebno dostojanstvo ter slava in občudovanje. Glavni junak se stalno zateka v minljive užitke, se vtika v tuja življenja, izogiba pa se resnici o sebi in nima moči, da bi se spremenil. Film prinaša sporočilo, da materialne dobrine, slava in status še ne zadoščajo za notranji mir in nenasičene globlje potrebe po smislu vodijo v globoko eksistencialno praznino in propad. Film se nam je zdel s sočasnega vidika na trenutke dolgočasen za gledanje in prazen, a smo ga razumeli kot nameren prikaz nesmiselnosti takšnega bivanja.
Vsi trije filmi, sicer popolnoma različni, raziskujejo temeljno vprašanje o iskanju lastne identitete. Kako torej ostati zvest sebi v svetu, ki nas vleče v različne smeri – bodisi skozi družinske skrivnosti, svetovno slavo ali hedonizem. Vsi trije v ospredje postavljajo odnose kot tisto tkivo, ki osmišlja ali pa uničuje človekovo bivanje; vsi trije delujejo kot zrcala družbenih razmer nekega obdobja, a hkrati nosijo brezčasna sporočila. Srečanja letošnjega krožka dokazujejo, da lahko skozi film obdelamo tudi najtežje teme na topel in življenjski način, razprave v živo pa pogosto razširijo nekatere teoretične poudarke z bolj osebnimi notami, spomini in lokalnim kontekstom. Prav ti avtentični, čustveni odzivi in spontane povezave z lokalnim okoljem so tisto, kar naš krožek dela tako svojski; film je tako medij, s katerim se učimo razumeti sebe in druge, odpira nam vrata v neznano, podira predsodke in utrjuje ali sprošča naš vrednostni sistem. Učenje v skupnosti nam vrača vero, da lahko z dobro voljo in znanjem dejansko vplivamo na kakovost bivanja v svojem kraju, film definitivno deluje kot katalizator družbene povezanosti. Preostali so nam še trije filmi: Zlati časi (Belle Epoque), r. Fernando Trueba; Nebo nad Berlinom (Der Himmel über Berlin), r. Wim Wenders ter Medena dežela (Honeyland), r. Tamara Kotevska in Ljubomir Stefanov. O njihovih lekcijah pa se razpišemo oktobra.
Študijski krožek v svoje delovanje vedno vključi prispevek lokalni skupnosti, tako bomo tudi letos organizirali javno kinopredstavo na prostem, ki bo v petek, 4. septembra ob 20:00, po sončnem zahodu na našem tradicionalnem prizorišču v športnem parku Dragomer-Lukovica pri gasilskem domu. Skupaj si bomo ogledali slovenski mladinski film Kekec iz leta 1951 režiserja Jožeta Galeta.
Vabljeni, da se nam pridružite pod zvezdami!
Darijan Novak, mentor ŠK
