V poznih 50-ih letih prejšnjega stoletja je nizozemski prometni inženir Hans Moderman ob bivanju v New Yorku, že takrat pravem prometnem mravljišču, opazil, da na neki ulici vozniki vozijo bistveno počasneje kot na ostalih in da sicer nevarno ulico prečkajo številni pešci. Čisto slučajno je izvedel, da so to večinoma Judje, pripadniki verske ločine, ki verjame, da bo bog, če bodo živeli skladno z vero, v vsakem primeru poskrbel za njihovo mesto v nebesih. Zato so tudi pogosto prečkali ulico, ki bi jo sicer malokdo. In med vozniki se je po nekaj hudih prometnih nesrečah razvedelo, da je na tej ulici veliko »norih« pešcev, ki jo prečkajo in so zato po njej začeli voziti počasneje in bolj previdno.
V New Yorku so zaradi gostote prebivalstva, ki onemogoča, da bi vsak parkiral kar pred vhodom stavbe, v katero je namenjen, tako rekoč vsi obsojeni na to, da so tudi pešci, če se od vrat do vrat ne vozijo s taksiji. Moderman je podvomil, da je za območja z veliko gostoto tako stavb kot pešcev in voznikov motornih vozil primerno, da se jih prometno ureja po načelih modernističnega urbanizma, se pravi, da bi morala imeti vsaka vrsta prometnih udeležencev (pešci, kolesarji, vozniki osebnih motornih vozil, vozniki tovornih vozil …). Konce koncev za kaj takega preprosto ni bilo dovolj prostora.
Če torej ni prostora, da bi vsaki vrsti namenili ločen prometni prostor in je torej skupaj veliko število različnih udeležencev in posledično tudi hitrosti najhitrejših ne morejo biti zelo visoke ali ima še smisel, da jim z ureditvijo prometnega prostora kot ločenega in prometno signalizacijo, ki ureja promet, dajemo lažen občutek, da gre za ločen prostor ?
Mar ne bi bilo bolje in varneje, da tudi fizično prostor ne bi bil videti očitno ločen in razen znakov za omejitev hitrosti na 20 km/h ali največ na 30 km/h tam, kjer potekajo linije javnega potniškega prometa, ne bi bilo nobenih drugih? Ali ne bi bilo bolje kot da je vsak prepričan, da je kralj na svojem ločenem prometnem prostoru, ki se mu morajo prilagajati vsi drugi, v primerih zgoščenega prometa različnih udeležencev bolje, da je prostor skupen, da se nobeden od udeležencev ne počuti absolutno priviligiranega in se morajo vsi prilagajati drug drugemu?
Moderman je domneval, da bodo vozniki z ustvarjanjem večjega občutka negotovosti in nejasnostjo, kdo ima prednost, zmanjšali svojo hitrost, kar bo posledično zmanjšalo prevlado vozil, zmanjšalo število smrtnih žrtev v prometu in izboljšalo varnost drugih udeležencev v prometu.
Tako se je rodil koncept skupnega prometnega prostora, ki zmanjšuje ločevanje med različnimi načini uporabe cest, kar doseže z odstranjevanjem elementov, kot so robniki, označbe na cestišču, prometni znaki in semaforji.
Koncept se je v 80-ih letih prejšnjega stoletja najprej razširil na Nizozemskem, v novem tisočletju pa v vse večjem številu velikih mest, najprej v mestih v zahodni Evropi ter na V in Z obali ZDA, potem pa povsod po svetu.
Ob širitvi koncepta skupnega prometnega prostora so se začele pojavljati tudi številne različice, prilagojene lokalnim poselitvenim prostorskim in prometnim pogojem. Medtem ko se je prvotna različica skupnega prometnega prostora v polodprtih prostor na bolj prometnih cestah v praski ni obnesla, pa se vse bolj uporablja različici, prilagojeni za urbane prostore z malo avtomobilskega prometa in dele bivalnih ulic znotraj stanovanjskih območij. Med takšna območja v Borovnici sodita tudi Ulica bratov Mivšek.
V Sloveniji je bila skladno z načeli skupnega prometnega prostora kot prva preurejena Slovenska cesta v Ljubljani, sledili pa so jih številni projekti v drugih večjih in manjših krajih, npr. prenova Glavnega trga v Novem mestu.
Skupni prometni prostor v Borovnici – kako in zakaj?
Konec septembra 2025 Občina Borovnica na razpis Ministrstva za okolje, podnebje in energijo za projekta trajnostne mobilnosti v lokalnih skupnostih med projekte, ki naj bi se sofinancirali kot projekti »skupnega prometnega prostora« prijavila projekt Mobilnost za vse.
Ta predvideva, da se bo prometni prostor na Ulici bratov Mivšek uredil skladno z načeli skupnega prometnega prostora, kar pomeni, da si bodo tako pešci in kolesarji kot tudi vozniki motornih vozil do skupne mase 7,5 tone (za ostala vozila bo z izjemo gradbene mehanizacije ob gradnjah oz. prenovah stavb vožnja prepovedana) delili skupni prostor, na katerem bodo le minimalne nivojske razlike in razlike v tlakovanju intuitivno usmerjale uporabnike glede izbere dela prostora, ki ga bodo uporabili. Hitrost bo omejena na 20 km/h, kar je ena od osnovnih zahtev MOPE za sofinanciranje. Pri tem bo v izogib oblikovanju ravnega odprtega prostora, ki voznike intuitivno vabi k hitrejši vožnji, na približno polovici ulice z ozelenitvijo ravnina presekana, prostor, ki naj bi ga prvenstveno uporabljala motorna vozila pa zamaknjen. Ob tem bo ob levem in desnem robu izvedena ozelenitev ulice z zasaditvijo dreves, pri čemer ta ne bodo omejevala dostope do vhodov stavb oz. dvorišč. V sklopu projekta bo urejena tudi nova ulična razsvetljava. Rekonstruiran bo tudi priključek ulice na Ljubljansko cesto tako, da se bodo zdaj nanjo navezala pod kotom 90 °, kar bo omogočilo boljšo preglednost in s tem večjo varnost.
Sočasno bo občina zunaj omenjenega projekta na Ulici bratov Mivšek izvedla tudi zamenjavo vodovodnih cevi ter meteorne in fekalne kanalizacije, kar bo mogoče z bistveno nižjimi stroški kot če bi bilo to izvedeno ločeno.
Vendar zgolj s sicer nujno potrebno ureditvijo Ulice bratov Mivšek ne bi zadostili niti razpisnim pogojem niti ne bi sledila potrebi po boljši povezanosti površin za kolesarje in pešce v občinskem središču, kar je tudi ena od prioritet predlani sprejete Občinske celostne prometne strategije. Slednja je bila predpogoj, da smo sploh lahko kandidirali na omenjenem razpisu.
Projekt tako vključuje ureditev povezave med Ulico bratov Mivšek in Molkovim trgom. Ta je v delu, ko dejansko iz trga preide v ulico, že za motorni promet zaprto območje, ki se na dveh mestih priključi na Paplerjevo ulico, na kateri je največja dovoljena hitrost omejena na 30 km/h. V delu Molkovega trga, na katerem ne velja prepoved motornega prometa, bo uveden režim umirjenega prometa. Na novo bodo pod kotom 90 ° zarisana parkirišča pred tržnico, polnilna postaja za električna vozila ob vzhodnem robu parka Borovniškega viadukta pa prestavljena na novo lokacijo. Varno prečkanje kolesarjev in pešcev preko Mejačeve ulice se bo uredilo z ureditvijo dvignjene ploščadi za kolesarje in pešce, ki bo segala od začetka križišča z Ulico bratov Mivšek na eni strani do konca križišča z Mikuževo ulico, po kateri prav tako poteka šolska pot in je pomembna za dostop večjega števila vrtčevskih otrok do vrtca oz. šole, na drugi strani. Ob tem bo najvišja dovoljena hitrost na Mejačevi ulici, po kateri poteka javni potniški avtobusni promet, omejena na 30 km/h.
Na ta način se bo dejansko od križišča Paplerjev ulice z Rimsko cesto na južnem delu Borovnica do Ljubljanske ceste na njenem severnem delu vzpostavi koridor za varen promet pešcev, kolesarjev in uporabnikov drugih sredstev mikro-mobilnosti.
Koliko bo to stalo, kateri so predvideni finančni viri in kdaj se bodo dejavnosti lahko nadaljevale?
Za ta namen je MOPE Občini Borovnici s sklepom konec meseca marca namenil 860.941,67 € oz. 80% upravičenih stroškov projekta. Preostalih 20 % upravičenih stroškov kot tudi DDV, ki ni upravičen strošek, v skupnem znesku 586.675,72 € bo pokritih iz proračunskih sredstev Občine Borovnica.
Projekt kot rečeno ne vključuje zamenjave vodovodnih cevi ter sanitarne in meteorne kanalizacije, katerih izvedba je predvidena sočasno. V Investicijskem programu, ki ga je skupaj z Dokumentom identifikacije investicijskega projekta Mobilnost za vse na svoji 9. izredni seji 29. 9. 2026 potrdil Občinski svet Občine Borovnica, je to skupaj ocenjeno na 341.548,48 €. Ti stroške bodo morali skupaj z 20.529,76 €, na kolikor so ocenjena druga dela, v celoti pokriti iz občinskega proračuna.
Projekt mora biti zaključen do konca leta 2029.
Preden nadaljujemo z dejavnostmi za pripravo izvedbe projekta in časovnega poteka njegove izvedbe po fazah, pa moramo v podpis s strani za to pristojnega ministrstva nove Vlade RS v podpis prejeti pogodbo, ki bo dala trdno pravno osnovo glede sofinanciranja projekta.
Občina Borovnica