Z obilico dobre volje smo se pohodniki Društva upokojencev Dobrova odpravili na majski pohod.
Z avtobusom smo se peljali po dolini Male vode do Ljubljanice in Pila. Pohod je potekal po hribovju, ki se razteza nad Horjulsko in Polhograjsko dolino.
Ob pogledu na zeleno naravo in cvetoče travnike smo kar pozabili, da hoja po trdem asfaltu ni najbolj prijetna in ob kramljanju smo dokaj hitro prišli do prvega zaselka. Samotorica je samotno naselje, ki leži pod 788 m visokim vrhom Kožljek, najvišjim vrhom v občini Horjul. V središču vasi stoji cerkev sv. Mihaela iz prve polovice 16. stoletja.
Pot smo nadaljevali po gozdni stezi in travnatem bregu prišli na Koreno. Koreno je 729 m visok hrib nad Horjulom in je sestavljen iz več raztresenih zaselkov. Na vrhu hriba stoji cerkev sv. Mohorja in Fortunata, v virih prvič omenjena prvič 1389, gotski prizidek prezbiterij in baročni zvonik sta bila prizidana kasneje. Kraj je zanimiva izletniška točka z razgledom na del hribovja osrednje in zahodne Slovenije.
Sončno jutro se je spremenilo v oblačen in hladen vetroven dan, zato smo se z vrha spustili in za počitek za malico poiskali zavetrje.
Pot navzdol je potekala predvsem po gozdnih poteh. Na zadnjem griču se nam je odprl pogled na Polhov Gradec z okolico. Izkopanine iz rimske dobe pričajo o zgodnji poselitvi kraja. Nad strnjenim naseljem je vzpetina Stari grad ali Kalvarija, kjer so še vidni ostanki nekdanjega gradu. Grad je bil leta 1511 v potresu močno poškodovan, nekaj let kasneje pa uničen v kmečkih uporih. Kasnejši grad stoji na severni strani griča nad reko Božno. Dvorišče krasi Neptunov vodnjak, ki nosi letnico 1596. Danes je v gradu Muzej pošte in telekomunikacij.
Hojo smo zaključili v vasi Briše in se z avtobusom odpeljali na kosilo. Tokratni pohod je potekal po naših bližnjih krajih, spoznali smo nekaj novih poti in prijetno druženje v naravi povezali s koristno rekreacijo.
Franci Železnik
Pohod na Koreno
