Maj je tudi mesec ljubiteljske kulture, ko po vsej Sloveniji poteka Teden ljubiteljske kulture. V Borovnici je med ljudmi, ki so tej kulturi pustili poseben pečat, zagotovo tudi Rudi Cerk, pevec, zborovodja, organizator in dolgoletni kulturni ustvarjalec, ki je skoraj vse življenje posvetil petju in zborovski glasbi.
Petje položeno v zibelko
Njegova pevska zgodba se je začela že v otroštvu. Prvič je nastopil v drugem razredu osnovne šole, ko je zapel pesem Zakrivljeno palico v roki, kmalu je postal član šolskega zbora, pozneje pa ga je pot vodila tudi na cerkveni kor. »Petje mi je bilo položeno že v zibelko,« pripoveduje. Doma so veliko prepevali, predvsem ob zimskih večerih, ko je družina sedela pri peči. Prav petje je Rudija spremljalo vse življenje.
Že kot deček je pomagal v cerkvi, ministriral in kmalu tudi pel pri cerkvenem moškem zboru. Če je zmanjkal pevec ali zborovodja, je pogosto vskočil on. Sam pravi, da je bil vedno pripravljen pomagati tam, kjer je bilo treba. »Če ni bilo glasu, sem pel jaz. Če ni bilo človeka, ki bi organiziral, sem organiziral jaz.«
Glasbena pot skozi prakso in predanost
Pel je tenor, kasneje bariton in bas, znal pa je vse štiri glasove. Njegova glasbena pot ni šla skozi akademije, ampak skozi prakso, posluh in veliko predanosti. Prve korake v vodenju zbora mu je pokazal profesor Ramovš, pri katerem se je učil dirigiranja in osnov glasbene teorije. Pozneje se je dodatno izobraževal na različnih zborovodskih seminarjih.
V Borovnici je sodeloval pri številnih zasedbah – od cerkvenega zbora, moškega zbora, upokojenskega zbora, Barjank in Ajde do Štinglcev, pri katerih je bil med ustanovnimi člani. Prav zanimiva je zgodba o nastanku njihovega imena. Ob odprtju prostorov Karitas je takratni župnik Jože Stržaj pri oznanilih povedal, da bo pel »moški zbor Štinglci«. Ime je ostalo.
Iskal tudi zborovodje
Rudi Cerk je zbore tudi povezoval in jih večkrat reševal pred razpadom. Organiziral je pevce, iskal zborovodje, urejal vaje in pogosto prevzel vodenje, kadar druge rešitve ni bilo. »Nikoli nisem ljudi silil v petje. Vedno sem jih skušal obdržati z dobro voljo in pesmijo.« Pomemben del njegovega življenja je bila tudi služba na RTV Slovenija, kjer je bil celotno delovno dobo zaposlen na oddelku »Oddajniki in zveze«. Odgovoren je bil za delovanje oddajnikov in pretvornikov ter njihovo gradnjo. Prav prek poznanstev je v Borovnico pripeljal prve zborovodje in pomagal pri razvoju lokalne pevske dejavnosti.
Pel bo dokler bo lahko
Danes z nekoliko grenkobe opaža, da je mladih v zborih manj kot nekoč. Prepričan je, da je prihodnost ljubiteljske kulture povezana predvsem z mladimi in s tem, koliko možnosti za druženje in ustvarjanje jim kraj ponudi. »Ko je bilo veliko petja v šoli, je bilo veliko petja tudi v kraju,« pravi.
Kljub zdravstvenim težavam ostaja povezan s petjem. Še vedno pomaga zborom, kadar lahko in ostaja reden pevec. Pravi, da bo pel, dokler bo zmogel.
Rok Mihevc
