Letošnje lokalne volitve v Borovnici bodo v marsičem ponovitev tistih izpred štirih let. Za županski položaj se namreč znova potegujejo isti trije kandidati, zato je zanimivo prebrati, kako se njihovi pogledi, načrti in obljube razlikujejo od tistih, ki so jih predstavili pred štirimi leti. Primerjava je zanimiva tudi, ker eden od kandidatov v volilno tekmo vstopa kot aktualni župan. Katere izzive bi morali v občini prednostno reševati in kakšno prihodnost si za Borovnico predstavljajo kandidati? Odgovarjajo kandidati Boštjan Zakrajšek (Lista Boštjana Zakrajška za razvoj Borovnice), Matjaž Ocepek (SD) in Peter Črnilogar (Lista za našo Borovnico). Mogoče vam bodo njihovi odgovori v pomoč pri vaši nedeljski odločitvi.
Kakšna je vaša dosedanja poklicna pot in kakšne so vaše poklicne reference?
Boštjan Zakrajšek: Deset let sem delal v šolstvu, sedaj sem pa že 26 let zaposlen v URSIKS na Ministrstvu za Pravosodje. Poleg redne službe sem petnajst imel tudi podjetje, kjer sem izdeloval sklope za tehnične preglede. Vsekakor mi bodo pridobljene reference iz javne uprave in gospodarstva v veliko pomoč pri opravljanju županske funkcije.
Matjaž Ocepek: Moja poklicna pot je pestra, s počitniškim delom sem začel že po končanem šestem razredu OŠ, ker je bilo takrat to možno. Že med študijem biologije sem bil asistent-demonstrator, nato pa tri leta mladi raziskovalec-asistent na oddelku za biologijo. Mojo podjetniško pot v gradnji dvigal je prekinilo neplačilo enega velikega naročnika. Po tem sem se preživljal z inštrukcijami matematike in naravoslovja. Ker sem v tem uspešen, so me povabili k poučevanju na Gimnazijo Jožeta Plečnika v Ljubljani, kjer zdaj delam.
Peter Črnilogar: Večino svoje delovne dobe sem bil zaposlen in še vedno sem v mednarodnem podjetju. Svojo poklicno pot sem začel kot strojni inženir v investicijskem oddelku. Med delom sem diplomiral na ekonomski fakulteti. Nadaljeval sem na področju nabave, vodil sem finance, potem sem šel v prodajo, kjer delujem še danes. Pred štiri leti so mi občanke in občani na lokalnih volitvah izkazali zaupanje in sem bil izvoljen za župana Borovnice. Izkušnje, ki sem jih pridobil tekom poklicne poti, mi pri opravljanju funkcije zelo koristijo. Občinska uprava usklajuje investicije, skrbi za gospodarno upravljanje občinskih sredstev, vodi zaposlene, pripravlja razvojne projekte ter sodeluje z različnimi deležniki. Razlika v primerjavi s podjetji je v tem, da glavni cilj ni samo dobiček, temveč skupno javno dobro, kar čutim kot posebno poslanstvo.
Kakšen je vaš dosedanji prispevek za dobrobit našega kraja? Kje vse vas Borovničani lahko opazimo in kje smo vas lahko v preteklosti? Kako ste vpeti v kraj?
Boštjan Zakrajšek: Sem občinski svetnik in predsednik Odbora za gospodarstvo, ki na občinskih sejah aktivno sodelujem in se zavzemam za dobrobit VSEH delov Borovnice. V tem mandatu smo skupaj z občinsko upravo uspešno izpeljali kar nekaj projektov, vendar po mojem mnenju še vedno premalo. Sem predsednik Šahovskega kluba Borovnica, ki organizira šahovska tekmovanja ter izvaja šahovski krožek na OŠ. Sem tudi predsednik Društva dolanskih fantov in deklet, kjer skozi celo leto za krajane Borovnice uspešno organiziramo razne prireditve, med drugim na Dolu zelo obiskano kresovanje ob praznovanju 1.maja.
Matjaž Ocepek: Vsak Borovničan je že opazil moje delo. Kot trenutnega občinskega svetnika me marsikdo pokliče glede svojih težav. Največ energije trenutno posvečam kulturni oz. gledališki dejavnosti. Poleg naše amaterske skupine resno sodelujem s svobodnimi umetniškimi profesionalci. Posledica teh sodelovanj so kvalitetne gostujoče gledališke predstave. Zadnja leta vodim občinsko društvo ZB NOB Borovnica, ki je za svoje delo lani prejelo zlato plaketo ZB. Kot izprašan gasilec sem član PGD Breg-Pako.
Peter Črnilogar: Poleg opravljanja funkcije župana po kateri me občani verjetno najbolje poznajo, sem bil v preteklosti občinski svetnik v treh občinskih svetih, predsednik Nadzornega odbora občine Borovnica, predsednik in član več občinskih komisij, predsednik in član nadzornega sveta KP Vrhnika, član izvršnega odbor TVD Partizan. V dogajanje v kraju sem zelo vpet, rad grem med ljudi, saj je zelo pomembno, da slišiš različna mnenja, predloge in kje si ljudje želijo izboljšanja. Trudim se delovati povezovalno, saj lahko največ dosežemo takrat, ko znamo sodelovati tudi, ko se na nekaterih področjih morda ne strinjamo.
Kakšno Borovnico si želite ob koncu mandata? Kaj bi moralo biti takrat drugače kot danes?
Boštjan Zakrajšek: Cilj je ustvariti razvojno naravnano, finančno stabilno in prebivalcem prijazno občino, kjer infrastruktura uspešno dohaja demografsko rast in kjer so administrativni in finančni temelji za prihodnje, večje projekte trdno postavljeni.
Matjaž Ocepek: Želim si, da se med in ob koncu mojega mandata nihče več ne bi počutil odrinjenega ali manjvrednega, drugorazrednega občana. Da se to zgodi, moramo pogovor o razvoju naših krajev voditi široko, vključujoče in ne le v zaprtih krogih.
Peter Črnilogar: Z ekipo smo si zastavili zelo jasne cilje, saj je bilo potrebno izvesti vrsto projektov, o katerih se je v Borovnici prevečkrat samo govorilo. Sem človek konkretnih dejanj in zato je tudi program Liste za našo Borovnico, s podporo katere kandidiram na lokalnih volitvah operativen in razvojno naravnan. Verjamem, da ljudje v kraju že vidijo in čutijo spremembe, je pa pred nami še veliko dela, saj marsikateri projekt presega štiriletni mandat. Zato si želim, da nadaljujemo začeto delo in da se bo Borovnica razvijala v sodobno in moderno občino.
Naštejte pet večjih projektov, ki jih želite kot župan uresničiti.
Boštjan Zakrajšek: 1. Ureditev cestne infrastrukture, predvsem regionalne ceste iz smeri Vrhnike proti Podpeči. 2. Končanje projekta izgradnje stanovanjskih hiš na Lazah. 3. Pomoč mladim družinam na vseh področjih ter ustanovitev večgeneracijskega oziroma dnevnega centra za starejše občane. 4. Ureditev športne dvorane, zlasti pa nogometnega igrišča, da se zadosti normativom igranja nogometa vsaj do U15. 5. Ustvariti pogoje za preselitev industrijske cone iz centra Borovnice na lokacijo, kjer se nahaja čistilna naprava.
Matjaž Ocepek: Glede na naš skupni dogovor je na prvem mestu izgradnja športne dvorane. Tu ne gre le za novo telovadnico, ampak za reševanje prostorske stiske šole, šolske in vrtčevske kuhinje. S tem v prvi fazi omogočimo vsem športnim društvom tekmovanja v uradnih ligah, v tretji fazi pa vsem kulturnim društvom zagotovimo prostore za delovanje. Druga prioriteta je obnova ceste skozi Dol s pločniki in kolesarskimi stezami. Seveda gre za državno cesto in država predvideva obnovo v letu 2029. Pri tem projektu odkrito računam tudi na svoje politične izkušnje in poznanstva, da obnovo regionalne ceste nadaljujemo v obeh smereh. Kot tretjo prioriteto izpostavljam umestitev in ureditev športno-rekreacijskega parka na Dolu, namenjenega vadbi športnikov ter druženju in rekreaciji občank in občanov. Četrtič: zagotoviti notranje in zunanje prostore za izvajanje kulturnih in družabnih dogodkov izven OŠ. Petič: uvesti participativni proračun, ker daje moč občanom za odločanje.
Peter Črnilogar: Najprej naj povzamem, kaj je bilo do sedaj opravljenega, saj je to temelj na katerem bomo delovali naprej. Uredili smo novo knjižnico, prenovili občinsko stavbo in začeli oživljati staro vaško jedro. Zaključili smo velik projekt rezervnega vodnega vira za Kote, obnovili več občinskih cest, vlagali v javno razsvetljavo ter prenovili športni park pri osnovni šoli, nabavljeni sta bili dve novi gasilski vozili za naša društva. Uredili smo tudi varno kolesarsko in peš povezavo od železniške postaje in P+R do gasilskega doma na Bregu in pripravili projekt za njeno nadaljevanje. Prenovili smo zdravstveno postajo, uredili dve ambulanti družinske medicine in skupaj z ZD Vrhnika zagotovili stabilnejšo organizacijo osnovnega zdravstvenega varstva.
Velik korak naprej smo naredili tudi pri razširitvi osnovne šole. Pripravljamo projekt prizidave večnamenske športne dvorane z novo kotlovnico in nadaljnje širitve šolskega kompleksa, ki vključuje novo kuhinjo in jedilnico, dodatne učilnice ter večjo kulturno dvorano. Pomembno bo aktivno sodelovanje z ministrstvi, da se bo v najkrajšem času pričela z rekonstrukcija regionalne ceste na Dolu. Prav tako bomo nadaljevali z obnovo in gradnjo komunalne infrastrukture, predvsem na zazidalnih območjih. Mladim in starejšim moramo poiskati primerne prostore, da bodo lahko kvalitetno preživljali svoj čas.
Kaj je po vašem mnenju največja pomanjkljivost dosedanjega razvoja občine in kako bi jo odpravili?
Boštjan Zakrajšek: Pomanjkljivost vidim v počasnosti realizacije vseh projektov v občini Borovnica. Moja vizija vodenja občine je, da bom kot župan s svojo ekipo vpet v delo in dosegljivost občanov 24 ur na dan.
Matjaž Ocepek: Prepogosto se zaradi osebnih sporov med odločevalci zavlačujejo projekti in odganja investitorje. Na projektu športne dvorane lahko dokažemo, da znamo drugače: s skupnimi močmi izpeljimo ta projekt. Pri njem smo se poenotili, končajmo ga in se lotimo ostalih.
Peter Črnilogar: Borovniška kotlina ima specifično lego in mnogo dejavnikov, ki jo omejujejo pri razvoju. Tukaj je železnica, vodotoki, poplavna območja, mejimo na Krajinski park Ljubljansko barje in območje Natura 2000 kot tudi specifičen relief naše doline. Kakor koli gledamo je naše današnje stanje rezultat dejanj v preteklosti. Zato moramo strmeti k oblikovanju strategij in vsebin, ki v tako omejenem prostoru največ prinesejo za prebivalstvo.
V načrtu občinske uprave za prihodnja leta je nova športna dvorana, rekonstrukcija večnamenskega prostora … Ker gre za veliko investicijo, bo temu primerna tudi finančna konstrukcija proračuna za prihodnja leta. Slišali smo, da bo zato omejen še kakšen infrastrukturni projekt. Ste se temu pripravljeni odpovedati? Kako vi gledate na to?
Boštjan Zakrajšek: Kot ekonomist seveda vse gledam skozi denar in sem pri tem zelo dosleden ter zahteven. Kljub temu, da bo izgradnja športne dvorane v Borovnici velik finančni zalogaj, se kot župan ne mislim odpovedati nobenemu projektu..
Matjaž Ocepek: Projekt športne dvorane sem kot svetnik podprl šele, ko sem dobil zagotovila, da bodo pri tem upoštevani interesi športnih in kulturnih društev, predvsem pa, da se bo s tem rešila prostorska stiska šole, vrtca in njune kuhinje. Zdaj, ko smo o projektu poenoteni, moramo skupaj poskrbeti, da se ga čimprej realizira, medtem pa se pripravljati na naslednje projekte. Prepričan sem, tudi na podlagi izkušenj drugih občin, da ga zmoremo izvesti, ne da bi zato zastal razvoj na drugih področjih.
Peter Črnilogar: Projekt je zasnovan v več fazah, ki se bodo izvajale postopoma skozi daljše časovno obdobje. Gradnja dvorane v prvi fazi omogoča, da se v drugi fazi sedanja telovadnica nameni za druge vsebine in tej logiki sledi tudi izvedba tretje faze. Projekt je finančno zahteven in presega običajne investicijske zmožnosti občinskega proračuna, zato je nujna pridobitev državnih ali evropskih sredstev, od česar je tudi odvisna hitrost izvedbe. Vsak večji projekt seveda zahteva večja finančna sredstva, vendar se jim zaradi tega ne smemo odpovedati, saj brez njih tudi napredka in razvoja občine ne bi bilo.
Kako boste spodbujali ugodno gospodarsko in podjetniško okolje v Borovnici?
Boštjan Zakrajšek: V Borovnici imamo kar nekaj podjetij in podjetnikov, ki imajo odlične ideje. Vendar zaradi birokratskih in drugih razlogov te ideje ne zaživijo. Zato bom optimiziral občinsko upravo za hitro izdajanje gradbenih in drugih dovoljenj v pristojnosti občine, s čimer bom podjetjem in ljudem prihranil čas ter denar. Gradnja oziroma preselitev industrijske cone v predel čistilne naprave bi omogočila širitev le te. Z izgradnjo urejene komunalne infrastrukture na tej lokaciji bi privabil potencialne tuje in domače podjetnike. Tako bo domača pamet ostala doma, prebivalci Borovnice pa bi dobili možnost zaposlitve v domačem kraju. Z raznimi projekti lokalne in avtentične znamke-borovniške borovnice, bi na področju kmetijstva in turizma Borovnico naredil zelo prepoznavno. Ocenjujem, da se tu skriva ogromen potencial.
Matjaž Ocepek: Prvi pogoj za to je prometna povezanost, drugi so primerni prostori in zemljišča, tretja je kritična masa potencialnih strank. Zemljišč za poslovne dejavnosti je v občini malo, zato bomo poskrbeli, da se njihov namen ohrani.
Peter Črnilogar: Na občini se trudimo prisluhniti potrebam podjetij in jim pomagati povsod, kjer je to v naši pristojnosti. Večina večjih podjetij deluje v obrtni coni Struge. Prizadevali si bomo, da bo cona v čim krajšem času dobila boljšo prometno ureditev kot je opredeljeno v OPPN. Sicer pa tudi čim več del in storitev, ki jih občina naroča, seveda ob upoštevanju pravil javnega naročanja opravijo domači izvajalci. Temu bomo sledili tudi v prihodnje, saj želimo s tem podpirati lokalno gospodarstvo in ohranjati delo v domačem okolju.
Na voljo imate milijon evrov. Nova športna dvorana, kulturni dom ali dom za starejše?
Boštjan Zakrajšek: Hahaha, z milijonom evrov si bi pomagal bore malo, saj vsaka od naštetih zgradb stane bistveno več. Je pa vsaka omenjena stavba prebivalcem Borovnice zelo potrebna, zato bi sprejel odločitev po tehtnem razmisleku in posvetu.
Matjaž Ocepek: Domnevam, da gre za dodaten, nepredviden milijon. In milijon ne zadošča za katerokoli od investicij, to si moramo priznati. Zato bi zadevo prespal, nato pa sklical zbor občanov. To vprašanje tudi najbolje pojasni, zakaj kandidiram in kako se razlikujem od ostalih kandidatov: po ureditvi, ki jo z novim proračunom poskuša uzakoniti trenutna občinska oblast, bi o tem lahko odločil župan sam; po veljavnih pravilih bi o tem odločal občinski svet. Jaz pa bi se kot župan o taki odločitvi najprej temeljito posvetoval z ljudmi. Želel bi, da skupaj z njimi razporedimo ta denar tako, da bo koristil vsem, na celotnem območju občine. O tem, na katerega izmed načinov se bo vodila občina, odločamo na teh volitvah.
Peter Črnilogar: Vsi trije projekti so za kraj pomembni in si ne smejo konkurirati med sabo. Z dobrim projektom in sredstvi, ki jih navajate, lahko kandidiramo za evropska sredstva in nepovratna državna sredstva. Vsak izmed treh projektov pa je vreden krepko čez milijon evrov in presega finančne zmožnost občine, da bi se v takšen projekt podala samostojno, brez drugih virov.
Ali imajo mladi v Borovnici realno možnost, da si v domači občini ustvarijo svoj dom? Kaj lahko občina konkretno stori za dostopnejša stanovanja in stanovanjsko gradnjo?
Boštjan Zakrajšek: Mladi v Borovnici se pri reševanju stanovanjskega vprašanja soočajo z izjemno zahtevnimi tržnimi razmerami, saj bližina Ljubljane in dobra železniška povezava močno zvišujeta cene nepremičnin. Trenutne tržne cene v občini pomenijo, da je nakup lastnega doma brez finančne pomoči družine ali visokih kreditov za večino mladih praktično nedosegljiv. Zato občina na področju mladih lahko sprejme več konkretnih in strateških ukrepov, kot so: olajšave pri komunalnem prispevku, aktivna prostorska politika ter uvede prednostna merila za mlade, ki imajo stalno prebivališče v občini Borovnica.
Matjaž Ocepek: Rast števila prebivalcev in novogradenj dokazujeta, da za življenje v Borovnici obstajata tako interes kot priložnost, celo brez posebnih prizadevanj občine za organizirano stanovanjsko gradnjo. Če pri tem pogledamo še število praznih in neuporabljenih stanovanjskih zgradb, se zdi, da še imamo prostor za nova bivališča in ljudi. Ključno vprašanje pa je, komu so dostopna ta bivališča. Občina ima malo lastnih stanovanj ali zemljišč za ta namen; obenem je veliko zasebnih stanovanjskih zgradb praznih in potrebnih obnove. Vlogo občine zato vidim predvsem v povezovanju in pomoči, da se neizkoriščene površine vrnejo v stanovanjsko funkcijo.
Peter Črnilogar: Občina ima na tem področju precej omejene možnosti, zato si predvsem želim, da bo vlada s sistemski ukrepi poskrbela, da bodo mladi lažje prišli do stanovanja. Stanovanjski Sklad je pred leti v Borovnici zgradil novo naselje, z obljubo, da bodo mlade družine lahko stanovanja odkupile. No, to se ni zgodilo in če se milo izrazim, so precej ljudi prenesli naokoli. Tako se stanovanjska politika ne dela, zato bomo predlagali, da se najemna stanovanja ponudijo na trgu, prednostno obstoječim najemnikom. V Borovnici je bilo v zadnjih 4 letih pridobljenih 54 gradbenih dovoljenj, večinoma za družinske hiše. Komunalni prispevek je občutno nižji v primerjavi s sosednjimi občinami, kljub naraščajočim cenam zemljišč in gradbenih storitev in to je ena izmed od vzpodbud mladim družinam.
V Borovnici se je število prebivalcev zadnja leta močno povečalo, približno 5.000 nas je. Je to limit za borovniško infrastrukturo? Razvoj mesta namreč pogosto odpira vprašanje ravnovesja med napredkom in ohranjanjem njegovega značaja. Kje je vaša prioriteta, v ohranjanju domačnosti in identitete kraja ali v njegovi širitvi, modernizaciji in infrastrukturnem razvoju?
Boštjan Zakrajšek: Prehitro in nebrzdano širjenje stanovanjskih sosesk in blokov lahko kraj spremeni v zgolj »spalno naselje« Ljubljane, kjer se izgubi pristen stik med sosedi, lokalni običaji in prepoznaven podeželski utrip. Čistilna naprava ima kapaciteto 6.000 populacijskih enot, zato mislim, da je to tudi limit za borovniško infrastrukturo. Kot župan ne bom izbiral med ohranjanjem domačnosti ali širitvi kraja, temveč bom iskal trajnostni kompromis – na primer z usmerjanjem modernizacije v energetsko učinkovitost in trajnostno mobilnost (železnica, urejena regionalna cesta s kolesarsko in sprehajalno potjo), hkrati pa bom s strogimi prostorskimi načrti varoval naravno in kulturno dediščino pred pretirano ali nepremišljeno urbanizacijo.
Matjaž Ocepek: Ker sem tudi matematik, nekaj številk: letos nas je res 788 več kot pred dvajsetimi leti in 413 več kot pred desetletjem – a hkrati 38 manj kot pred dvema letoma, ko nas je bilo največ. Rast se torej umirja in od l.2024 število prebivalcev občine Borovnica upada. Števila 5.000 še nismo dosegli in ob sedanjih trendih nas do njega loči še desetletje. Pri tem se sprašujem: zakaj je v zadnjih 30 letih toliko ljudi izbralo občino Borovnica za svoj dom? Morda zato, ker je v Borovnici lepo živeti – ali pa imamo za to vsaj dobre možnosti? Zato rast prebivalstva razumem predvsem kot kompliment domačemu kraju in kazalnik velikega potenciala naše občine. Ljudje si želijo živeti tu, pa če so tu rojeni ali če so prišli od drugod. Mi se moramo vprašati: kaj jih pritegne? Zakaj ostajajo? Odgovori so namreč naša glavna razvojna prednost! Zgrajena infrastruktura je v vsakem primeru strošek; največji je, če zgrajeno ni v uporabi. Vodovodno in kanalizacijsko omrežje sta povečini zgrajeni, prav tako čistilna naprava. Novi uporabniki zato znižujejo stroške na prebivalca. Komunalna infrastruktura v občini Borovnici ni ovira za rast prebivalstva. Kvaliteta življenja v kraju pa je v marsičem neposredno odvisna od števila ljudi, od “kritične mase”: številne javne storitve in poslovne dejavnosti so povezane s tem, koliko ljudi je na kupu. Če ljudi ni dovolj, se storitve umikajo. Tako smo izgubili bančno poslovalnico in marsikatero komercialno storitev. Če nas bo več, bomo lažje ohranili pošto, lekarno in zdravstveno postajo, pa tudi zasebni ponudniki storitev se bodo lažje odločili za poslovanje pri nas, s tem pa se bo dvigala tudi kvaliteta življenja. Zato bi število 5 tisoč prebivalcev moralo postati strateški cilj občine, saj bi tako najbolje ohranili ravnovesje med napredkom in identiteto kraja.
Peter Črnilogar: Bistvo kraja so vedno ljudje in ne stavbe. Z dobro infrastrukturo pa lahko dosežemo, da se v našem kraju počutimo dobro, varno in povezano. Kakovostne ceste, dostopne javne storitve, urejeno zdravstvo, skrb za starejše, športna in kulturna infrastruktura niso same sebi namen, temveč ustvarjajo pogoje za kakovostno življenje vseh nas. Del komunalne infrastrukture bo še potrebno zgraditi. Več prebivalcev na enakem prostoru pa pomeni, da lahko bolje upravljamo z infrastrukturo, obenem pa prejemamo več sredstev zaradi večjega števila prebivalcev in s tem povečujemo možnost za boljše investicije v kraju.
Kako boste poskrbeli, da Borovnica ne bo samo prostor za bivanje, ampak tudi prostor, kjer se ljudje poznajo, srečujejo in povezujejo?
Boštjan Zakrajšek: Odkrito povedano, v okoliških vaseh Brezovica, Dol in Breg se ljudje več družijo, saj imajo za to primerne prostore (gasilski dom, dom krajanov,..). Sam center Borovnice pa zaradi infrastrukturne neurejenosti sameva. Namesto da bi čez dan in v večernem času center Borovnice prekipeval od življenja, tako kot na primer na Vrhniki, lahko zvečer opazite le PVC vrečko, kako jo veter vrtinči od železniške postaje, mimo Spara, do borovniškega stebra. Kot župan bom povezovanje ljudi in skupnosti spodbudil z ukrepi na treh ključnih področjih: 1.Prostorsko bom uredil center Borovnice, 2.organiziral bom več kulturnih ali družabnih dogodkov (glasbeniki, dnevi kave, predstave, kino na prostem za otroke, folklorni nastopi, itd…idej je ogromno) 3. Prisluhnil bom vsaki lokalni ali drugi pobudi za sodelovanje. Verjemite mi, center bo zaživel!
Matjaž Ocepek: Iskreno verjamem, da je Borovnica že tak kraj. In ohraniti to identiteto je po mojem mnenju veliko večji izziv od namišljenih strahov, da naš vodovod ne prenese novih priključkov. »Tu smo doma« je geslo naše kampanje. Naš dom je več od naše kuhinje in spalnice. Na borovniških ulicah lahko vsak dan vidimo gruče mladih, ki so tu doma, se poznajo, srečujejo in povezujejo. Živijo. Te prostore dojemajo kot svoj domači kraj. Jih vprašamo, kaj jim manjka? Jim ponujamo dovolj priložnosti, da se vključijo? Kraj živi, če obstajajo prostori za druženje in ljudje, ki lahko tam ustvarjajo. Naloga župana je prisluhniti potrebam ljudi, jih povezovati in zagotoviti skupnosti, kar potrebuje.
Peter Črnilogar: V občini imamo objekte, ki so prazni, so tudi v občinski last in jih je možno nameniti za nove vsebine, ki bodo kraj še bolje povezale. Kot primer dobre prakse navajam TVD Partizan, ki ima zapolnjene urnike z različnimi, seveda predvsem rekreativnimi vsebinami za vse starostne skupine, od najmlajših pa vse do najstarejših. Nekoč je dobro delovalo društvo Arterija, v katerem so se srečevali mladi. Tudi ta prostor bomo obnovili in namenili uporabi. Možnosti je veliko, je pa res, da je za spremembe potrebno aktivno sodelovanje vseh.
Kakšen je vaš življenjski moto in kdo vas v življenju najbolj navdihuje?
Boštjan Zakrajšek: Odvisno od situacije nimam samo enega mota. Mogoče mi je najbližji ta, da se dobro z dobrim vrača. Navdihuje pa me vsaka oseba, ki je premagala težko življenjsko preizkušnjo.
Matjaž Ocepek: Moj življenjski moto je: “objemi otroka v sebi in se veseli življenja”. Zavedam se, da imamo ljudje dvoje ušes in le ena usta, zato raje poslušam kot govorim. Najbolj me navdihujejo ljudje, ki so pripravljeni nameniti svoj prosti čas za to, da bo nam vsem življenje lažje in lepše. Vesel sem, da je v našem kraju čedalje več takih ljudi.
Peter Črnilogar: Največji navdih in oporo v življenju mi daje moja družina, ki mi stoji ob strani in mi daje dodatno motivacijo za vse, kar počnem. Sicer pa verjamem, da se z vztrajnostjo, poštenim delom in spoštovanjem do drugih lahko veliko doseže. To so vrednote, ki me vodijo tako v zasebnem kot poklicnem življenju.
Vprašanja za županske kandidate sem pripravil Rok Mihevc.

