Sod, ki je v vodi preživel dve tisočletji

V sredo, 11. novembra 2026, se v Zakladnici Mestnega muzeja Ljubljana odpira razstava z naslovom Sod, ki je v vodi preživel dve tisočletji, na kateri bo predstavljen izjemno dobro ohranjen rimski lesen sod, ki so ga leta 2020 med raziskavami na Kočevarjevem vrtu na Vrhniki odkrili arheologi Skupine STIK in podjetja Samo Hvalec, s. p. Skoraj 2000 let stara najdba je dragoceno pričevanje o izdelavi in uporabi lesenih sodov v rimskem obdobju, o trgovini in pretoku blaga pa pričajo tudi ohranjeni napisi in žig na njegovih dogah.

Zanimiva rimska najdba z območja Vrhnike
Pozno poleti leta 2020 so arheologi Skupine STIK in podjetja Samo Hvalec, s. p., med izkopavanji na Kočevarjevem vrtu na Vrhniki odkrili izjemno dobro ohranjen rimski lesen sod. Vlažno okolje, v katerem je počival skoraj 2000 let, je omogočilo, da so se poleg lesenih dog ohranili tudi detajli. Sod je bil izdelan iz 26 približno 1,7 metra dolgih jelovih dog, povezanih z obroči iz viter oziroma šibja. Dendrokronološka analiza je pokazala, da je bil izdelan po letu 27 pr. n. št.
»Odkritje soda nas je vsekakor presenetilo, saj gre za redko najdbo. Še posebej nas je navdušila njegova izjemna ohranjenost. Poleg lesenih desk so se ohranili celo obroči iz šibja, na lesu pa tudi vrezani napisi in vžgan žig. Te podrobnosti nam pomagajo razumeti, kako je bil sod izdelan in kako so ga uporabljali. Zanimiva je tudi njegova življenjska zgodba: ko je odslužil prvotnemu namenu, so mu namenili novo vlogo in z njim utrdili stene zbiralnika vode. Največji izziv sta bila njegov izkop in dvig, saj je dno ležalo približno tri metre globoko, pod nivojem podtalnice, del soda pa je segal zunaj območja izkopavanja,« je o zanimivi najdbi in poteku arheoloških izkopavanj povedal Matej Draksler (Skupina STIK), vodja del na terenu.
Arheološke raziskave so razkrile tudi zanimivo zgodbo o gradnji na območju antične Vrhnike in iznajdljivosti Rimljanov. Že približno štirideset centimetrov pod površjem so arheologi naleteli na rimske plasti, med katerimi najstarejše segajo v čas cesarja Avgusta. Odkrili so ostanke objekta, številne jame in sistem jarkov, nastalih pred njegovo gradnjo. Odkritja razkrivajo, da so zaradi visoke podtalnice in poplavljanja Ljubljanice Rimljani morali zemljišče pred gradnjo osušiti s sistemom jarkov za odvodnjavanje in ga pripraviti na poselitev. V večji zbiralnik vode, povezan z jarki, so pozneje namestili odslužen sod, s katerim so utrdili njegove stene. Delno so ga zapolnili z apnenčevim gruščem, ki je domnevno služil za filtriranje vode.

Pot soda od arheološkega najdišča do muzejske razstave je bila dolga in zahtevna
Za ohranitev z vodo prepojenega lesa so poskrbeli strokovnjaki Restavratorskega centra Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Doge so konservatorji-restavratorji najprej očistili in z namakanjem v demineralizirani vodi odstranili večino soli in kislin, nato pa jih utrdili z melaminsko smolo. Po končanem utrjevanju so jih namestili na posebej izdelano stojalo, ki omogoča sušenje soda v njegovi prvotni obliki in zmanjšuje nevarnost deformacij lesa. Sod bo tako na ogled še med potekom postopka konservacije, saj se njegov les že od leta 2022 počasi in nadzorovano suši. Sušenje še ni zaključeno, prav njegova dolgotrajnost pa je ključna za ohranitev občutljivega lesa.

Zapisi, ki razkrivajo čigav je bil sod in kakšen je bil njegov namen
Med najzanimivejšimi podrobnostmi vrhniškega soda so oznake, ki so ostale berljive tudi po dveh tisočletjih: trije vrezani napisi in vžgan žig. Takšne oznake so običajno razkrivale izdelovalce dog, trgovce z vsebino, carinike ali lastnike soda. Dr. Anja Ragolič (ZRC SAZU, Inštitut za arheologijo) je vžgani žig prebrala kot P(ublius?) [—] L[—], kar nakazuje prvo ime Publij in drugo z začetnico L. Vrezani rimski številki XXX in XXI po razlagi raziskovalcev kažeta, da je sod vsaj enkrat zamenjal lastnika, saj se je količina spremenila s 30 na 21, vsebina soda pa je ostala enaka. Tretji vrezani napis, »S A X«, verjetno sodi k eni od številk in je okrajšava imena. Kaj je bilo v sodu, ni mogoče zanesljivo ugotoviti, Rimljani pa so v lesenih sodih sicer shranjevali predvsem vino, lahko pa tudi vodo, pivo, kis, garum – ribjo omako, sol, žito, granatna jabolka, celo jajca.

Naš časopis, foto: Borut Slokan, Anja Ipavec (Skupina STIK) in Katja Kavkler (RC ZVKDS)


Razstavo, ki bo na ogled do 21. marca 2027, bo spremljal tudi program strokovnih vodstev in vinskih pokušin. Več na: https://mgml.si/sl/mestni-muzej/razstave/766/sod-ki-je-v-vodi-prezivel-dve-tisocletji/