Na ne najbolj vabljiv dan, saj se je ponujala vlažna megla, smo se odpeljali v Pivško kotlino. To je pokrajina ob reki Pivki, ki je največja reka v kotlini. Vzdolž njenega toka pa se pojavljajo številni kraški izviri, ki še posebno narastejo v deževnih obdobjih in poplavljajo travnate površine. Tako nastajajo večja ali manjša jezera, ki jih je leta 2000 datirala in posnela Špela Habič. Nastal je zapis kar 17 presihajočih jezer vzdolž reke Pivke, ki so poimenovana po bližnjih vaseh. Razlikujejo se med seboj po velikosti, načinu pretakanja in odtekanja vode, po času trajanja jezera, po obliki, poraslosti z rastlinstvom in prisotnosti živalskih vrst. Najbolj obstojno je Petelinjsko jezero, Palško pa je največje izmed vseh…. Mi smo pohod pričeli v Slovenski vasi, kjer se v bližini nahaja Petelinjsko jezero. Tu domuje Ekomuzej Pivških presihajočih jezer, ki predstavlja zgodbo o vodi, o prilagajanju tukajšnjih prebivalcev na sušna in mokra obdobja, kajti vode je enkrat mnogo preveč drugič premalo. Seznanimo se lahko tudi z vrstami ogroženih rastlin in živali. Vredno ogleda na kak deževen dan. Makadamske poti so nas vodile proti vasici Trnje s cerkvijo sv. Trojice, kjer je jahaški center. Včasih so za to vasico vedeli le vojaki, ker je v bližini strelišče. Opazili smo, da so vasi umaknjene na griče, tako da je hoja od vasi do vasi sproščujoča, malo gor pa malo dol, so rekli nekateri naši pohodniki. Usmerili smo se proti vasi Klenik, spet na gričku (544 m n. višine). Vas je bila v 19. stoletju obnovljena in takrat so zgradili tudi veliko »vaško štirno«, ki so jo pred nekaj leti obnovili. Na poteh smo videvali posebne križe, imenovane pili; to so kamnita znamenja na križiščih poti, kar je še posebej značilno za Pivško kotlino. Seznanili smo se tudi z Levstikovo legendo o Martinu Krpanu, ki naj bi bil doma v teh krajih in predstavljal mogočnega velikana, ki je na skrivaj prenašal angleško sol preko meja. Rešil je tudi Dunaj pred grdim velikanom Brdavsom. Ker si ga lasti več občin, so preko njih speljali kar 91 km dolgo pohodno pot, imenovano Po Krpanovi poti. Na tem pohodu je bilo uporabljenih veliko besed iz geografije, pač zaradi Pivških presihajočih jezer, ki so posebnost v širšem prostoru in ki narekujejo v okviru Nature 2000 način življenja in prilagajanje na moče in suše rastlinju, živalim in prebivalcem tega območja. Za naslednjič smo si prihranili poti okrog gradu Kalec in obisk Muzeja vojaške zgodovine. Na koncu se nam je začelo dobrikati še sonce, mi pa smo ugotavljali, koliko zanimivosti lahko odkrijemo na vsakem koščku naše dežele. Zapisala: Elica Brelih Foto: Željko Jadanič
