Po deževnem torku v mesecu maju nas je prvi torek, 3. 6. 2025, razveselil z sončnim jutrom. Zbrana pohodna skupina Vandrovke smo se z vodnikoma Jožetom in Frenkom odpeljali proti Begunjam in gradu Kamen.
Najprej je sledila jutranja kava in potem lahek vzpon skozi gozd, ki nam je prijazno ponudil zeleno senco dreves in zaščito pred soncem. Mir, žvrgolenje ptic in ob poti na drevesa pripete pesmi naših pesnikov so tako navdihnile našo Majdo, da smo pod njenim vodstvom tudi zapele. Opazovale smo cvetočo materino dušico, krvomočnico, papeževo svečo, orlico. Prečkale smo tudi strmo pobočje, imenovano melišče, ki nastane s krušenjem skale in kopičenjem drobnega kamna.
Kaj kmalu smo prispele do razvalin gradu Kamen, ki je bil sezidan na manjši vzpetini in je bil nekoč v lasti različnih plemiških družin, ki so ga postopoma širile in utrjevale. Grad je bil dokončno opuščen v 18. stoletju. Njegovi kamniti zidovi so široki kar dva metra.
Vhod v grad je bil skozi dvižni most ob zidanem dvorišču. V notranjosti dvorišča je bila shramba, kuhinja, prostori za služinčad. V višjih nadstropjih so bile gosposke sobe in spalnice. Lastniki niso prebivali v gradu, ampak so ga upravljali s pomočjo kastelanov ali gradnikov.
Po končanem ogledu je sledila malica iz nahrbtnika in nadaljevanje pohoda ob potoku in po delno asfaltirani cesti mimo grobišča talcev 2. svetovne vojne do doma v Dragi.
V prijetni senci in krajšemu postanku smo se zadovoljni odpravili proti avtobusu in zaključili današnji torkov pohod.
Vandrovke, dobro se odpočijte, da se naslednjič zberemo v čim večjem številu, saj nas takoj v začetku septembra čaka prvi zunanji pohod po čudoviti naravi.
Vodnikoma Frenku in Jožetu ter vsem ostalim pohodnim skupinam lepo poletje in varen korak.
Posebej pa hvala Elici za vso njeno organizacijo in čas.
Zapis in foto: Vesna Stare
