Gospa je bila rojena v Trstu leta 1939 in se vse do današnjih dni odlično spominja časov, ki jih je kot otrok preživela med Slovenci v Italiji v času, ko so fašisti že krepili svoj vpliv, pouk je tudi v slovenskih šolah potekal v italijanskem jeziku, doma pa so za zaprtimi vrati hiš ljudje uporabljali materin jezik, torej so govorili slovensko. Otroci so težko razumeli, zakaj je doma vse tako preprosto, v trgovini, pekarni, na tržnici pa so ljudje govorili italijansko, otrokom še nepoznan jezik. Moške so pogosto mobilizirali ali celo zaprli in ženske so morale poskrbeti za materialno in socialno varnost družin, vzgojo otrok in pri njih, kjer so pridelovali zelenjavo, ki so jo prodajali na tržnici, tudi skrb za delo na njivah. Živeli so pri Svetem Ivanu, o kraju pišejo tudi drugi avtorji iz zamejstva. Avtorica pa več v delih Mandrija in P;nče, a ste o tem ste že veliko lahko prebrali, ko se je pisateljica predstavila na Vrhniki.
Evelina je maturirala v Trstu, diplomirala v Ljubljani in kar nekaj časa preživela med Ljubljano in Trstom tudi kasneje po končanem študiju. Dobro pozna življenje tržaških Slovencev in težave, s katerimi se srečujejo tudi dandanes. Pripovedovala nam je o težavah z rojstno domačijo, ki se ji je morala odpovedati, saj tam danes novogradnje služijo interesom tistih, ki imajo moč in denar. Pogovarjali smo se o šolanju slovenskih otrok v zamejstvu danes in izvedeli marsikaj zanimivega ne le iz profesionalnega obdobja, temveč življenja žene, matere, intelektualke, literarne ustvarjalke in kritične opazovalke razmer v današnjem času. Veliko let je delala v mladinskem programu Televizije Slovenija in napisala preko 70 scenarijev za oddajo Radovedni Taček. Veliko del je napisala za otroke ter jim v svojih delih približala življenje v tržaškem okolju. Še vedno piše. Močno jo je prizadelo dogajanje v Gazi in v Ukrajini in ti dogodki so jo vzpodbudili, da piše spet tudi o dogajanju med Slovenci v Italiji v času okupacije. Kako hitro je minil čas, smo ugotovili, ko smo se poslavljali. Neverjetno čila gospa pri poznih osemdesetih, pronicljiva, kritična in ustvarjalna je v vseh nas zapustila prijetne in nepozabne občutke. Naša mentorica se ji je kasneje pisno zahvalila in prejeli smo sledeč odgovor: »Draga gospa Alenka Logar Pleško! Hvala vsem za prijetno druženje. Počutila sem se, kot da bi prišla med prijatelje, s katerimi se lahko odkrito pogovoriš. Ljubica mi je povedala, da je bil vaš oče dr. Tine Logar. Bil je moj profesor in ostal mi je v lepem spominu. Prisrčen pozdrav članicam in članom bralnega društva. Zelo bogati ste in verjamem, da bogatite vse okrog sebe. Evelina Umek”
V maju smo brali tudi delo Liu Zakrajšek z naslovom Zajtrk prvakinj. Avtorica je pesnica, pripovednica in prevajalka. Sodi med mlajše avtorje in to je njen prvi roman. Vsebina se je močno dotaknila mnogih bralcev, saj nam pisateljica v svojem prvencu na doživet, dinamičen in realističen način opisuje stisko treh mladih deklet, ki se mesečno borijo s tem, kako zagotoviti denar za pokritje najemnine za sobo. Živijo v majhni podstrešni sobici, vse prej kot primerni za normalno življenje in študij. Preživljale so se v glavnem kot hostese in z drugimi priložnostnimi deli preko študentskega servis. Opisuje njihovo delo, konflikte, težave usklajevanja dela in študija in še marsikaj, s čimer se dnevno srečujejo. Piska nas opozarja preko literarnega dela na težave mlajše generacije, ki šele vstopa na trg dela. Težave kot so prekarnost, slabo mentalno zdravje, osamljenost, vedno večja razredna segregacija, visoke cene nepremičnin in številne težave nepremičninskega trga spremljajo mlade po zaključku šolanja in zanesljivo vplivajo na njihov položaj v družbi. Branje je tekoče, zanimivo, všečno in v bralcu odpira vedno nova vprašanja, zakaj družba ob vedenju za vse te težave ne napravi koraka v pravo smer.
Pred nami so počitnice, časa za branje bo veliko. Prebrskajte med naslovi slovenskih avtorjev, za vsakega, še tako zahtevnega bralca, je možnosti izbire dovolj. S knjigo v roki pa v senco in na ležalnik. Zdravo, poceni, zabavno in koristno, poskusite. S krožkom nadaljujemo v jeseni.
Dragica Krašovec
