Januarja smo se temu cilju odpovedali zaradi burje, čez mesec dni pa nas je na pustni torek pričakalo modro nebo in prijetna, skoraj pomladanska toplota. Iz najvišje ležeče kraške vasi Avber smo se odpravili na krožno pot, ki jo je načrtoval naš pohodnik Srečko Kenk in je bila še enkrat daljša od tematske Poti kavadurjev, ki tudi poteka v okolici Avberja.
Do bližnjega zaselka Gradnje nas je spremljala pokrajina obdelanih polj, travnikov in vinogradov, nato pa smo nadaljevali skozi redek gozd črnega bora in grmišč do opuščenega kamnoloma, enega od mnogih v okolici Avberja. Kamnolom je bil obdan s kupi neuporabnega kamenja, v sredini pa je zijala globoka luknja – kava, kjer so nekoč kavadurji z ročnim orodjem lomili apnenec, pomemben gradbeni material Krasa. Kmalu smo prišli na rob nad dolino rečice Raše, ki teče po dolini v smeri JV-SZ, skoraj v ravni liniji, kar je posledica globokega preloma v zemeljski skorji, ki je po rečici dobil ime Raški prelom.
V pokrajini je prevladovala rjava barva suhih trav, v kateri so se skrivali edini cvetovi, ki smo jih opazili,. Cvetel je progasti žafran, značilni znanilec pomladi na suhih kraških travnikih. Ko smo se oddaljili od doline Raše nas je čakal blag vzpon v vas Ponikve, kjer smo šli mimo rojstne hiše Cirila Zlobca, pesnika, prevajalca, publicista in tudi politika, ki se je rad vračal v svoj rojstni kraj. Iz Ponikev smo že videli zvonik cerkve sv. Martina, ki kraljuje nad strehami Avblja.
Fresk Toneta Kralja si na žalost nismo mogli ogledati, ker so bila cerkvena vrata zaklenjena. Še sprehod skozi Avbelj in že smo pri avtobusu, ki nas je čakal na robu vasi, zaključili pot po Krasu.
Besedilo: Sonja Zalar Bizjak, fotografije: Tatjana Rodošek,
GPS zapis: Srečko Kenk
