V mnogih letih pohodništva Sončkov so bile Žiri že večkrat začetek ali konec našega pohoda. Tokrat smo pri osnovni šoli v Žireh pričeli pohod na zakraselo planoto med Poljansko Soro in Idrijco, kjer leži na 790 metrih nadmorske višine naselje Ledina.
Planota je zanimiva tudi kot razvodnica. Vodotoki na zahodnem pobočju odtekajo v Idrijco in v bližnje Jadransko morje, na južnem in vzhodnem pobočju pa v Soro in v daljno Črno morje.
V Žireh smo prečkali Poljansko Soro in suho strugo Osojnice in zagrizli v strm breg in se kmalu ustavili pod skalno steno opuščenega kamnolom za skupinsko fotografijo. Preko strmega travnika in skozi gozd smo pridobivali nadmorsko višino in vedno širši razgled. Tu smo ob stezi opazili mejni kamen rapalske meje med Kraljevino Italijo in Kraljevino Jugoslavijo z letnica 1920.
Na rob planote stoje ostanki italijanske vojaške obmejne utrdbe, ki so jih lastniki sodobne hiše domiselno vključili v svoje bivalno okolje. Pod nami se je odprl travnat svet Vrsnika z vzpetino, kjer stoji cerkev sv. Tomaža. Povzpeli smo se na razgledni grič in si vzeli čas za malico. Čeprav ob cerkvi ni pokopališča, je ob cerkvi kar nekaj grobov med vojno v okolici padlih partizanov.
Po travnikih so v suhi travi množično cveteli pomladanski žafrani, ki so ponekod vijolično navdahnili okolico. Po počitku nas je čakala še druga polovica poti po valoviti planoti, skozi Gorenji Vrsnik in Govejk, delno po cestah, delno po gozdnih poteh do Ledin, kamor je prišel po nas avtobus.
Besedilo: Sonja Zalar Bizjak, fotografije: Tatjana Rodošek,
GPS zapis: Srečko Kenk
