V petek, 27. junija, so v cerkvi sv. Jošta v Šentjoštu odprli razstavo in predstavili monografijo o umetniku slovenskega rodu Marjanu Grumu, ki že več desetletij živi in ustvarja v Argentini. Dogodek je bil del širšega spominskega dogajanja ob prazniku sv. Petra in Pavla in ob 30. obletnici postavitve Kapele mučencev v Šentjoštu.
Na večeru so sodelovali sourednica monografije Mirjam Oblak, avtor biografskega uvoda Gregor Batagelj, poznavalka Grumovega opusa Darja P. Cerar ter urednik in ravnatelj Rafaelove družbe Lenart Rihar. Dogodek je povezovala Klara Marija Keršič, glasbeno pa so ga obogatili pianistka Katarina Tominec in domači ustvarjalci. Ob predstavitvi knjige so si obiskovalci lahko ogledali tudi kratek film o umetniku ter spremljevalno fotografsko razstavo njegovih del.
Predstavitev umetnika Marjana Gruma je razkrila izjemno življenjsko zgodbo. Rodil se je leta 1939 v Podkraju pri Igu. Ob koncu druge svetovne vojne je moral zaradi komunističnega nasilja z materjo in tremi sorojenci zbežati čez Ljubelj. Oče Jožef Grum je bil med tisoči domobrancev, ki so jih britanske sile izročile jugoslovanskim oblastem. Pred smrtjo so ga mučili in nato obesili.
Družina je prek begunskih taborišč leta 1949 prišla v Argentino, kjer so začeli znova, v težkih pogojih revščine in izseljenstva. Marjan je že kot mladostnik opravljal različna dela, prelomno pa je bilo delo v trgovini z umetniškimi barvami, kjer ga je za ustvarjanje navdušil mehiški profesor. Umetniško pot je resneje začel šele pri 37 letih kot samouk. Umetnost ga je v celoti prevzela, še posebej kiparstvo in slikarstvo, pri čemer se je specializiral za varjenje železa in delo z drugimi kovinami.
Grumova umetnost združuje vsakdanje prizore argentinskega življenja in hkrati močno reflektira tragično slovensko polpreteklo zgodovino. Pogosto upodablja glasbenike, plesalce tanga in gavče, obenem pa tudi ekspresivne prizore trpljenja, vojne in upora. Njegova dela nosijo izrazito sporočilnost, predvsem o človeškem dostojanstvu, trpljenju in spominu. Posebej je izstopal tudi s slikarskimi deli, kjer prevladujejo obrazi z intenzivnimi barvami in pogledi, ki gledalca silijo v razmislek.
Z ženo Noemí Beatriz Corvalán, prav tako slikarko, Grum živi in ustvarja v umetniški četrti La Boca v Buenos Airesu, kjer vodita Kulturni center Museo Conventillo Marjan Grum. Ta prostor deluje kot bivališče, delavnica, atelje, galerija in kulturno prizorišče, v katerem se zvrstijo številne kulturne prireditve. Leta 2003 je mestna oblast center razglasila za kulturni spomenik in prostor posebnega pomena. Grum je svoje umetnine predstavil že po vsem svetu – razstavljal je v Evropi, Južni Ameriki, ZDA in na Japonskem.
Na nedeljski spominski slovesnosti 29. junija pri Kapeli mučencev v Šentjoštu, so Marjanu Grumu v odsotnosti podelili Ehrlichovo priznanje z medaljo. Priznanje je v njegovem imenu prevzela Miriam Oblak, njegova sorodnica iz Argentine.
Otvoritev razstave in predstavitev Grumovega dela v cerkvi sv. Jošta sta bila pomemben kulturni in spominski dogodek, ki je ne le počastil umetnika, ampak tudi utrdil zavest o dediščini, ki jo ohranjajo slovenski rojaki po svetu. Marjan Grum, ki je skozi umetnost ohranil glas spomina, resnice in pokončne drže, ostaja eden najprepoznavnejših slovenskih umetnikov v izseljenstvu.
M.D.
