V uvodnem pozdravu gostom je župan Daniel Cukjati spomnil na vlogo častnega gosta Jelka Kacina med osamosvojitveno vojno. »Čeprav sem bil takrat najstnik, 12-letnik, se spominjam, da smo vsakodnevno spremljali tiskovne konference, ki jih je vodi gospod Kacin.« Kacin je namreč leta 1991 kot član Slovenske demokratične zveze postal minister za informiranje, ustanovil je Slovensko tiskovno agencijo in med slovensko osamosvojitveno vojno zaslovel z vsakodnevnimi tiskovnimi konferencami. Spomnil je tudi na Kacinovo vlogo, ko je na Vrhniki leta 1996 pogorel vrtec. »Že naslednji dan je naš občan gospod Vid Drašček vzpostavil kontakt z ministrstvom, ki ga je tedaj vodil gospod Kacin. Zato sta komaj teden dni po požaru tedanji župan Tomšič in gospod Kacin že podpisala sporazum, da smo dobili v začasno uporabo vojaške prostore, današnji vrtec Barjanček.«
Častni gost Jelko Kacin je v svojem govoru podrobno opisal dogodke pred in med osamosvojitveno vojno. Kot je dejal, je bilo zelo pomembno, da je bila Moskva oslabljena, zato ni mogla priskočiti na pomoč političnemu zavezniku – JLA. »Maja leta 1991 je pod kolesjem oklepnika v Mariboru izdihnila prva žrtve agresije, Josef Simčik. To je bil še zadnji opomin in dramilo, da JLA svojih namer ne bo opustila.« To se je res potrdilo po razglasitvi samostojnosti in neodvisnosti. »Z barikadami, z orožjem, z bojem, z blokado vojašnic, z zaporom komunikacij, z odklopom vode, elektrike in telefonije je JLA ostala brez vsega. Brez hrane, brez logistike, vojaki brez stikov s starši.« S strani JLA vsiljena vojna je imela za posledico skoraj 80 mrtvih. »Naša stran je izgubila 19 ljudi, šest civilistov, šest policistov in največ pripadnikov Teritorialne obrambe.« Dodal je, da smo zmagali, »… ne zato, ker bi si tako zelo želeli poraza ali ponižanja JLA, ampak predvsem zato, ker smo bili bolj odločni, veliko bolj motivirani in predvsem pa bolj enotni. Po desetih dneh bojev smo si upali in smo mogli stopiti tudi korak nazaj, prekiniti spopade in sesti za pogajalsko mizo.« Kaj pa danes, 34 let kasneje? »Tudi danes znova poslušamo javno zaklinjanje, kdo s kom ne bo sodeloval in še vedno ne zmoremo niti zgodovinskim resnicam pogledati v oči. Slovenija je edina država na svetu, ki ji je vlada ukinila muzej lastne osamosvojitve. Ko na osrednji proslavi ob 80-letnici konca druge svetovne vojne slišimo, da se je velika vojna začela z napadom Nemčije na Poljsko in potem naredijo piko, se moramo vprašati, kaj je z nami narobe. Molčijo o skupnem napadu Nemčije in Sovjetske zveze, Hitlerja in Stalina na Poljsko. 80 let po vojni, o tem pri naš še kar molčijo. To grozljivo dejstvo je dokaz in opomin, da je z njimi in posledično tudi z nami nekaj hudo narobe.« Dodal je, da »… ne le Poljska, tudi manjši vzhodni narodi nas dohitevajo in prehitevajo, mi pa zaostajamo, ker ideološko še nismo predelali ne preteklosti, ne sedanjosti, kaj šele prihodnosti.« Menil je, da je za boljšo obrambo in večjo varnost potrebno tudi orožje, sodobno in zmogljivo orožje. »Iz mojih izkušenj povem, najdražje je tisto orožje, ki ga nimaš.« Dotaknil se je tudi med in povojnih pobojev. »Medtem, ko vlada v Varnostnem svetu Združenih narodov rešuje cel svet, kosti tisočev po vojni izvensodno pobitih še kar čakajo na dostojen pokop. Pa ne le oni, celo romskih otrok, pomorjenih na Igu med vojno, še ni mogoče dostojno pokopati v Ljubljani. Ta vlada je celo ukinila dan spomina na žrtve komunističnega nasilja. Kdaj bodo lahko žrtve revolucije končno postale del dozorelega, zgodovinskega in odgovornega civiliziranega občinstva? Ko bodo, bomo tudi mi kot državotvoren narod naredili pomemben civilizacijski prehod.«
Slovesnost, ki jo je vodila Sanja Rejec, je bila popestrena s kulturnim programom v izvedbi vrhniškega pihalnega orkestra, Mance in Anžeta Rupnik ter Okteta Raskovec. Poseben pečat dogodku pa je dala tudi prisotnost praporjev vrhniških društev in organizacij ter simbolno veteransko dejanje v izvedbi lokalnega združenja veteranov vojne za Slovenijo. Župnik Mohor Rihatršič je opravil tudi molitev za domovino.
Po koncu uradnega dela je sledilo še druženje, kjer je za pogostitev poskrbela ekipa iz Starega malna.
Gašper Tominc
Foto: Gašper Tominc
