Pogovarjali smo se z zdravstvenim osebjem, ki deluje v občini Log-Dragomer, in z vodstvom Zdravstvenega doma Vrhnika. Vsi sogovorniki poudarjajo, da se kakovost zdravstvene oskrbe ne meri zgolj v številu pregledov in izdanih receptov, temveč predvsem v odnosih, odzivnosti in zaupanju, ki ga gojijo s krajani. Iz njihovih besed vejeta ponos in močan čut za skupnost, ki presegata poklicno dolžnost.
Zdravstvena oskrba v manjših lokalnih skupnostih pogosto poteka daleč od žarometov, a je prav tam njen pomen lahko najgloblji. V občini Log-Dragomer delujeta dve ambulanti družinske medicine – ob ordinaciji dr. Igorja Tasića so lani odprli še ambulanto dr. Alenke Bahovec. Zdravstveno obravnavo dopolnjuje referenčna ambulanta, ki jo vodi diplomirana medicinska sestra in zlasti na področju preventive opravlja ključno vlogo. Zdravnika, medicinske sestre in vodstvo Zdravstvenega doma Vrhnika povezuje skupna usmerjenost v dostopno, celostno in človeško obravnavo bolnikov. Njihova prizadevanja so prepoznali tako občani kot občinsko vodstvo: konec maja je tako ekipa dr. Igorja Tasića in Mojce Žohar prejela županovo petko kot priznanje za pomemben prispevek k zdravju in dobremu počutju krajanov.
Pogovarjali smo se z zdravstvenimi delavci, ki razkrivajo, kako poteka vsakdanje delo v ambulanti, kaj pomeni timski pristop, kakšno vlogo ima preventiva ter kakšne so potrebe in priložnosti za nadaljnji razvoj zdravstvenih storitev v lokalni skupnosti.
Igor Tasič, dr.med., specialist družinske medicine
Kako se spominjate svojih začetkov v Logu–Dragomerju?
Moji začetki v Logu-Dragomerju so bili polni izzivov, a tudi toplih trenutkov. Ko sem prvič prišel sem, me je presenetilo, kako iskreno in zaupljivo so me sprejeli – tako pacienti kot župan s svojo ekipo. V manjši skupnosti človek hitro spozna ljudi in njihove zgodbe. Že po nekaj mesecih sem poznal ne le njihove zdravstvene težave, temveč tudi njihove življenjske navade, družine in celo hišne ljubljenčke. Danes, ko pogledam nazaj, se najraje spominjam prav teh prvih dni – neformalnih pogovorov pred ambulanto, hvaležnih nasmehov in občutka, da sem res naredil nekaj dobrega za posameznika. Tu ljudje ne pridejo le na pregled, temveč tudi na klepet.
Kako bi opisali svoj odnos z lokalno skupnostjo in pacienti?
Moj odnos s pacienti v Logu-Dragomerju je neformalen in iskren. Tu ne gre zgolj za zdravniške preglede, temveč za medsebojno zaupanje in skupno zgodbo. Z leti smo vzpostavili posebno vez – jaz poslušam, oni pa mi zaupajo tudi tiste stvari, ki jih v večjih bolnišnicah morda ne bi niti omenili. Ta človeška bližina in odprtost sta nekaj, kar zelo cenim.
Konec maja ste skupaj z ekipo prejeli županovo petko. Kaj vam pomeni to priznanje?
Županovo priznanje je zame in za moj tim predvsem znak, da je naše vsakodnevno, pogosto nevidno delo – od obiskov bolnikov na domu do organizacije preventivnih akcij – prepoznano in cenjeno v lokalni skupnosti. To ni nagrada za enkraten dosežek, temveč priznanje za vsa leta drobnih, a pomembnih dejanj: ko smo zvečer ostali dlje zaradi nujnega primera, ko smo prisluhnili bolniku, ki je potreboval več kot le recept, ko smo skupaj z občani naredili ambulanto bolj prijazno in dostopno. Posebej sem vesel, da je župan poudaril timski duh. V Logu-Dragomerju ne delujemo posamezniki – brez medicinskih sester ne bi šlo. Ta petka je tudi njihova! Če smem biti iskren: največje priznanje nam vsak dan dajejo pacienti – ko prinesejo kolač iz lastnega sadja, pošljejo hvaležno sporočilo ali pa preprosto rečejo: “Doktor, dobro je, ko ste tu.” Seveda bo ta Petka zdaj lep spomin, ki nas bo vedno znova opomnil, da naše delo šteje. Hvala za to!
Kako gledate na spremembe, ki jih je prineslo odprtje druge ambulante?
Odprtje druge ambulante v Logu-Dragomerju je bil velik korak naprej – tako za Zdravstveni dom Vrhnika kot predvsem za občane. Čeprav smo se sprva spraševali, kako bo novi prostor vplival na dinamiko našega dela, smo hitro spoznali, da je bila to nujna in dobrodošla sprememba. Nova ambulanta ni le izboljšala dostopnosti do zdravstvenih storitev, temveč je tudi
pokazatelj, da Log-Dragomer raste in se zdravstvene potrebe prebivalcev razvijajo. Naša naloga je, da se tem spremembam prilagajamo – skupaj z občani, v njihovem tempu in v skladu z njihovimi pričakovanji.
Kako sodelujete z novo zdravnico – si izmenjujete izkušnje, se dopolnjujete pri delu?
S kolegico dr. Bahovec sva skozi leta razvila sodelovanje, ki presega zgolj strokovni okvir. Od njenih začetkov kot specializantke do danes je ostala enako predana, zanesljiva in nesebična profesionalka. V urgentnih situacijah je hiter odziv ključen – prav tu se pokaže moč manjših, povezanih timov. Ko sem potreboval pomoč, se je zdravnica nemudoma odzvala, tudi če je imela ravno pacienta v ambulanti. Kadar je potrebno, si izmenjujeva informacije in izkušnje. Še danes se nanjo zanesem, ko potrebujem drugo mnenje pri zahtevnejšem primeru. Med mojo odsotnostjo (ali obratno) ne prevzame le nujnih primerov, temveč celovito skrbi za paciente – od rednih receptov in kontrolnih pregledov do hitrih posvetov, ko se kaj zaplete. Najlepše pri vsem pa je, da tudi pacienti občutijo to kontinuiteto in vedo, da so vedno v dobrih rokah.
Kakšen je po vašem mnenju pomen referenčne ambulante za občane in kako dopolnjuje vaše delo?
Referenčna ambulanta, ki jo vodi diplomirana medicinska sestra, je izjemno pomemben del našega zdravstvenega sistema – še posebej na področju preventive in dolgoročne obravnave kroničnih bolnikov. Njeno delo dopolnjuje zdravniško oskrbo na način, ki prinaša konkreten učinek za posameznika in skupnost. Medicinska sestra z rednimi preventivnimi pregledi pogosto prva zazna dejavnike tveganja za razvoj kroničnih bolezni. Če na primer pri nekom večkrat izmeri povišan krvni tlak ali opaža druge znake, me o tem obvesti, da lahko skupaj ukrepava še pred zapleti – z nasveti glede življenjskega sloga ali, po potrebi, z uvedbo zdravljenja. Velik pomen ima tudi pri vodenju oskrbe kroničnih bolnikov. Ljudje s sladkorno boleznijo, povišanim pritiskom ali astmo redno prihajajo na kontrolne preglede, kjer jih sestra spremlja, svetuje glede prehrane in gibanja ter jih po potrebi usmeri k zdravniku. Tudi kadar mene ni, bolniki vedo, da so pod strokovnim nadzorom. Zelo dragocena je tudi njena vloga kot most med pacientom in zdravnikom. Pogosto opazi tisto, česar bolniki morda ne povedo neposredno – če gre morda za težave z rednim jemanjem zdravil, socialne stiske ali spremembe v počutju. Te informacije so ključne za celostno obravnavo in brez njih bi lahko marsikaj ostalo neopaženo. Zato mi veliko pomeni, da lahko del odgovornosti zaupam izkušeni sodelavki, saj skupaj zagotavljava širšo, bolj celovito skrb za naše paciente. Prav to sodelovanje omogoča, da zdravstvena obravnava v naši skupnosti ni le strokovna, ampak tudi topla in dostopna.
Če bi imeli možnost kaj dodati ali izboljšati v zdravstveni oskrbi občanov – kaj bi to bilo?
Če bi imel možnost izboljšati eno stvar v zdravstveni oskrbi, bi vložil vse napore, da dosežemo 100-odstotno udeležbo na preventivnih pregledih. Čeprav smo v Log-Dragomerju že zdaj nad državnim povprečjem, verjamem, da je vsak neopravljen pregled izgubljena priložnost za rešitev življenja. Preventiva je naše najmočnejše orožje proti boleznim. Že pri devetdesetodstotni udeležbi v programu mamografij se umrljivost zaradi raka dojk zmanjša za skoraj tretjino; predstavljajte si, koliko življenj bi rešili, če bi se pregleda udeležile prav vse ženske. Enako ambiciozni smo pri zgodnjem odkrivanju povišanega krvnega tlaka in preddiabetičnih stanj: vsaka hipertonija in vsaka mejna vrednost sladkorja, ki ju odkrijemo pravočasno, pomenita priložnost, da bolezen zaustavimo, še preden pusti posledice. Pomemben je tudi ekonomski vidik. Celoten letni strošek občinskega preventivnega programa je nižji od stroška hospitalizacije enega samega srčnega bolnika. Skratka, preventiva ne le rešuje življenja, ampak tudi prihrani denar skupnosti. Da dosežemo popolno udeležbo, se moramo združiti. Ambulanta bo poskrbela, da bodo pregledi dostopni, jasni in čim manj obremenjujoči; vaš del naloge pa je, da se na vabilo odzovete – tudi če tega še niste storili. Skupaj držimo ključ do uspeha in bolj zdrave prihodnosti za vse nas.
Kako bi opisali svoj način dela – kaj vam je pomembno v odnosu z bolniki?
Moj način dela temelji na zaupanju – verjamem v medicino, kjer je v središču človek, ne le njegova diagnoza. Ko nekdo vstopi v ambulanto, zame ni le pacient z zdravstveno težavo, temveč celovita osebnost s svojo družino, delom, navadami, strahovi in upanji. Pogosto upoštevam okoliščine, ki na videz nimajo neposredne povezave z boleznijo – ali skrbijo za starša, delajo nočne izmene, živijo sami, ali pa jih morda tišči kaj povsem drugega. Vse to vpliva na zdravje. Zelo veliko dam na preventivo. Prepričan sem, da je najboljše zdravilo tisto, ki ga sploh ni treba vzeti. Vsak pogovor skušam izkoristiti tudi za spodbudo k manjšim, realnim korakom – ne gre za idealne cilje, temveč za dosegljive spremembe, ki človeku nekaj pomenijo tukaj in zdaj. Zelo jasno skušam tudi komunicirati. Ljudem razložim, zakaj nekaj predlagam, kaj lahko pričakujejo, kakšne so alternative – ne odločam namesto njih, temveč z njimi. Pomembna mi je tudi prilagodljivost. Če nekaj ne deluje, iščemo drugo rešitev. Včasih to pomeni cenejša zdravila, drugič poenostavljen urnik jemanja za nekoga, ki težje sledi navodilom. Tudi povezovanje med ljudmi ima svoj pomen – nekateri bolniki se lažje soočajo z diagnozo, ko vedo, da niso sami v tem. V Logu-Dragomerju je vsak obraz znan. Tu nihče ni zgolj številka – vsak je del naše skupnosti. Prav zato lahko zdravstvo živi svojo najbolj človeško plat. In to je medicina, v katero verjamem.
Mojca Žohar, diplomirana medicinska sestra v ordinaciji dr. Tasiča
Kako poteka sodelovanje z dr. Tasićem in kako bi opisali vajin timski pristop?
Sodelovanje z dr. Tasićem poteka zelo dobro. Od začetka sva vzpostavila odprto in iskreno komunikacijo, ki je ključna za uspešno timsko delo. Čeprav je začetek na primarni ravni zame predstavljal izziv, sva s skupnim trudom hitro ujela ritem in vzpostavila zaupanje. Najin pristop temelji na medsebojnem spoštovanju, sodelovanju in jasni razdelitvi nalog, kar pomembno prispeva k učinkoviti obravnavi pacientov.
Kaj vam pomeni delo v okolju, kjer paciente pogosto dobro poznate?
Delo v takem okolju mi veliko pomeni. S pacienti se pogosto srečujemo večkrat, kar omogoča tudi bolj oseben pristop in globlje razumevanje njihovih potreb. Ta bližina gradi zaupanje in prispeva k večji kakovosti zdravstvene oskrbe. Poleg tega se v takem okolju lažje vzpostavi občutek skupnosti, kar daje delu dodatno vrednost.
Kako poteka sodelovanje z drugo in referenčno ambulanto?
Sodelovanje z drugo in referenčno ambulanto poteka konstruktivno in v duhu medsebojne pomoči. Redno se usklajujemo glede pacientov, izmenjujemo informacije ter si pomagamo pri organizaciji dela, ko je to potrebno. Takšna povezanost med timi bistveno pripomore k bolj celostni in kontinuirani obravnavi pacientov.
Konec maja ste skupaj z zdravnikom prejeli županovo petko. Kaj vam pomeni ta zahvala in priznanje?
Priznanje naju je prijetno presenetilo in nama veliko pomeni. Je potrditev, da je najino delo opaženo in cenjeno – ne le s strani pacientov, temveč tudi širše skupnosti. Takšna zahvala daje dodatno motivacijo in potrditev, da delava v pravo smer. Pove nam tudi, da ljudje opazijo trud, ki ga vlagamo v kakovostno obravnavo.
Kako bi opisali svoj način dela – kaj vam je pomembno v odnosu z bolniki?
V odnosu z bolniki mi je najpomembnejše spoštovanje, iskrenost in potrpežljivost. Poskušam ustvariti varno okolje, kjer se pacienti počutijo slišane in sprejete. Pomembno mi je, da jih ne obravnavamo le v smeri diagnoze, ampak kot celovite osebe z lastno zgodbo. Empatija in jasna komunikacija sta temelj mojega pristopa.
—————————————————————————————–
Alenka Bahovec, dr.med., spec.druž.med., ambulanta splošne medicine
Kako ste doživeli svoj prihod v ambulanto v Log-Dragomer?
Počutila sem se dobrodošlo. Seveda je bilo na začetku naporno, ker nisem poznala nobenega od pacientov in ker ambulanta še ni imela svojih prostorov. Sedaj je to že veliko lažje in še v novih, lepo urejenih prostorih, kjer paciente vedno bolj spoznavam. Pohvalila bi tudi diplomirano medicinsko sestro v ambulanti – Niko Horjak, s katero sva se odlično ujeli in zelo dobro sodelujeva.
Skupnost vas je sprejela zelo odprto, kapacitete so se hitro zapolnile. Kako ste to doživeli?
Hvala vsem občanom Log-Dragomer, ki so se prestavili k meni, za izkazano zaupanje. Ambulanta je od septembra do ureditve novih prostorov delovala v skrajšanem ordinacijskem času, s 60-odstotnim delovnim obsegom. Ko so se uredili novi prostori aprila letos, smo začeli delati s polnim ordinacijskim časom. Seveda smo zato dodatno opredelili še 40 % pacientov do zapolnitve zahtevanega obsega opredeljenih pacientov, ki ga predvideva ZZZS. To smo dosegli junija letos, zato trenutno novih pacientov ne sprejemam več. Če ima zdravnik preveč pacientov, žal ne more dobro delati, saj mu zmanjkuje časa. Zato se za opredeljevanje v širšem obsegu, kot občasno želi doseči od družinskih zdravnikov Ministrstvo za zdravje, nisem odločila. Ker je družinskih zdravnikov v Sloveniji premalo, si ne morem lastiti nekih velikih zaslug, da so se ljudje opredelili pri meni, izbrali so pač zdravnika, ki je še sprejemal. Nekateri prihajajo od daleč, saj v svoji bližini osebnega zdravnika niso mogli dobiti, ga pa seveda zaradi svojih zdravstvenih težav potrebujejo.
Kako bi opisali svoj način dela – kaj vam je pomembno v odnosu z bolniki?
V družinski medicini se mi zdi najzanimivejše, da sem prva, ki pridem v stik s pacientovo težavo in začnem iskati njen vzrok. Nekateri so presenečeni, koliko vprašanj postavim, a vsak odgovor mi pomaga k usmeritvi v naslednje korake. Na nek način gre za detektivsko delo. Zato je pomembno, da pacienti povedo resnico in mi zaupajo.
Kaj vas najbolj motivira pri delu?
Ko uspem nekomu razjasniti njegove težave, ga usmeriti v pravo smer glede diagnostike ali zdravljenja in dobim povratne informacije. Dodaten izziv zame je, ko uspem komu prevesti specialistične izvide iz »medicinščine« (strokovnega medicinskega jezika) v jezik, ki ga posamezen pacient razume.
Katere vrednote so vam pomembne pri delu z ljudmi?
Dostojanstvo, zaupanje, spoštovanje, resnicoljubnost.
Kako poteka sodelovanje z dr. Tasičem?
Z dr. Tasićem se v času odsotnosti vzajemno nadomeščava. Izjemoma se lahko zgodi, da naju nadomešča kdo drug iz ZD Vrhnika, zato priporočam spremljanje obvestil na vratih, na telefonski tajnici in na spletni strani ZD Vrhnika. Družinska medicina pokriva zelo široko področje, zato je dragocena tudi možnost medsebojnega posveta. Včasih pokličem tudi v ZD Vrhnika kolege specialiste družinske medicine, tudi ginekologinjo dr. Sorč ali pulmologa dr. Sitarja ter druge specialiste v UKC Ljubljana.
Kakšen je po vašem mnenju pomen referenčne ambulante za občane in kako dopolnjuje vaše delo?
Moja ambulanta se je šele vzpostavila, zato nima referenčne sestre. Lahko se dogovorim za morebitno diagnostiko, ki jo referenčne sestre izvajajo: meritev gleženjskega indeksa in 24-urno merjenje krvnega tlaka. Vkolikor bi kdo od mojih pacientov želel preventivni pregled, se lahko naroči kar pri meni. Pod preventivo spada tudi cepljenje, v ambulanti je po predhodnem naročilu možno cepljenje proti klopemu meningoencefalitisu (letos so trije odmerki brezplačni za letnike 1970-1980). Tisti mladi, ki niso bili cepljeni pri pediatru, lahko pri nas brezplačno do 26. leta opravijo zamujena cepljenja, tudi HPV. V jeseni vsako leto cepimo proti gripi in COVID-19, kar še posebej priporočamo starejšim in kroničnim bolnikom ter njihovim domačim. Starejšim od 65 let in kroničnim bolnikom priporočamo tudi enkratno cepljenje proti pnevmokni pljučnjici. Za nosečnice opravljamo brezplačno cepljenje proti RSV in oslovskemu kašlju. V primeru, da je od prejšnjega odmerka minilo več kot 10 let, opravimo tudi cepljenje proti tetanusu. Starejše od 50 let spodbujam tudi k udeležbi na presejalnih programih za predrakave spremembe na debelem črevesju (SVIT) in na dojkah (DORA).
Če bi imeli možnost kaj dodati ali izboljšati v zdravstveni oskrbi občanov – kaj bi to bilo?
Glede na razmere v zdravstvu v Sloveniji menim, da je tukaj dobro poskrbljeno za primarno zdravstveno varstvo, kolikor je pač mogoče. Seveda je vedno možnost izboljšanja, predvsem na sistemskem nivoju (kar ureja ZZZS in Ministrstvo za zdravje). Kar si želim zase, je, da bi imela vedno dovolj časa za natančen pregled pacientov. Včasih to žal ni možno, ker je potrebno opraviti veliko pregledov, to pa rešujem tako, da pridejo še enkrat na kontrolo.
Nika Horjak, diplomirana medicinska sestra v ordinaciji dr. Alenke Bahovec
Kako ste doživeli svoj prihod v ambulanto v Log-Dragomer?
V ambulanto splošne medicine sem prišla po 7 letih dela v intenzivni terapiji otrok. To je bila zame predvsem nova izkušnja, popolna sprememba področja in načina dela. Se mi pa zdi, da sem se hitro navadila novega okolja in okolje mene. Vsekakor gre za boljše ravnovesje dela in zasebnega življenja.
Kako bi opisali svoj način dela – kaj vam je pomembno v odnosu z bolniki?
Pacienta obravnavam kot posameznika in posvečam pozornost vsaki težavi posebej. Ker gre pogosto za dolgoročne, ponavljajoče se stike, razvijamo zaupanje, spoštovanje in učinkovito komunikacijo. Ob vzpostavitvi nove ambulante se trudim paciente naučiti sistema dela oz. delovanja ambulante kot naložbo v prihodnje obravnave. Pomembno mi je vzbuditi občutek zaupanja v moje delo in strokovnost ter vzdrževati obojestransko spoštljiv odnos.
Kako poteka sodelovanje z dr. Bahovec in kako bi opisali vajin timski pristop?
Najino skupno delo temelji zaupanju, ustrezni in jasni komunikaciji, stalnem izmenjevanju informacij, posvetovanju in obveščanju o dogajanju v ambulanti. Zdi se, da način dela, ki sva ga vzpostavili, dobro deluje, občutek imamo, da so tudi pacienti so zadovoljni.
Kaj vam pomeni delo v manjšem okolju, kjer paciente pogosto dobro poznate?
Delo v ambulanti v manjšem kraju je posebno, definitivno pacienti niso le številke in diagnoze. Takšno okolje omogoča več zaupanja, boljšo komunikacijo in individualno prilagojeno oskrbo, pacienti se tudi pogosteje odprejo in s tem lahko tudi hitreje rešimo kakšno zdravstveno težavo. Ambulanta v manjšem kraju ni le zdravstvena ustanova, je del skupnosti.
Simona Markelj, diplomirana medicinska sestra v referenčni ambulanti
Kako poteka sodelovanje z zdravnikom?
Ker delo v referenčni ambulanti na Logu opravljam šele od meseca maja, se z zdravnikom še medsebojno prilagajava in spoznavava. Poteka pa prenos informacij, ki jih pridobiva vsak na svojem področju dela ter so pomembne za bolnika.
Kaj vam pomeni delo v manjšem kraju, kjer paciente pogosto dobro poznate?
Delo v manjšem kraju je za moj način dela prednost. Z bolniki se da ustvariti odnos, ki temelji na zaupanju. Lažje in hitreje se spozna bolnika, seveda velja tudi obratno. Delo v takem okolju ti da možnost, da lahko z bolniki ustvariš prijeten, domačen odnos. Vkolikor se uspeš tako približati bolnikom, mislim, da je to velik doprinos tako uporabnikom storitve kakor tudi izvajalcu.
Kako bi opisali svoj način dela – kaj vam je pomembno v odnosu s pacienti?
Po naravi sem nekonfliktna in imam rada ljudi. Najverjetneje sem si zaradi teh dveh lastnosti tudi izbrala poklic, ki ga opravljam. Tak je tudi moj način dela. Želim, da bi uporabniki začutili, da sem na drugi strani mize zato, da sem na voljo za nasvete, pomoč in podporo. Najpomembneje pri mojem delu se mi zdi, da je odnos do uporabnikov pristen, da se ob meni počutijo varne, sprejete in razumljene.
Špela Rot, v. d. direktorice Zdravstvenega doma Vrhnika
Kako pomembna je po vašem mnenju širitev zdravstvenih storitev v občini Log–Dragomer?
Širitev zdravstvenih storitev z dodatno ambulanto družinske medicine v občini Log-Dragomer ocenjujem kot izjemno pomembno. Je ključnega pomena, da je dostopnost do teh storitev zagotovljena enakomerno in čim bližje občanom Log-Dragomer. Občina Log-Dragomer si zasluži primerljivo raven oskrbe kot ostali dve občini, ki jih pokriva ZD. Zlasti se mi zdi pomembno, da do teh storitev pridejo starejši in kronični bolniki, da jim ni potrebno potovati na Vrhniko. Zato menim, da širitev in krepitev lokalno dostopnih zdravstvenih storitev ni le vprašanje kakovosti, temveč tudi pravičnosti, odgovornosti ter dolgoročne skrbi za zdravje skupnosti.
Kako ste kot zavod pristopili k organizaciji dodatne ambulante? Kakšni so bili začetni izzivi pri vzpostavitvi nove ambulante in kako ste jih premagali?
Kot zavod smo od samega začetka aktivno in tesno sodelovali z Občino Log- Dragomer pri dogovorih in načrtovanju ureditve prostora za novo družinsko ambulanto Alenke Bahovec, dr. med. spec. druž. med. Imeli smo izkušnje že od časa, ko smo »postavljali« ambulanto dr. Tasića, tako, da nam je bilo tokrat pri tem delu lažje. Skupni cilj vseh vključenih je bil zagotoviti, da občani čim prej pridobijo dodatno ambulanto in s tem boljšo dostopnost do zdravstvenih storitev.
Ker smo že imeli »razpoložljivo« zdravnico in diplomirano medicinsko sestro, pripravljeno za delo v novi ambulanti, je bilo ključno, da čim prej najdemo ustrezno rešitev za začetek delovanja ambulante. Po izpraznitvi prostorov nekdanje lekarne smo vzpostavili sistem, kjer sta ambulanti izmenično delovali v istem prostoru.
Na ta način smo dosegli, da je nova ambulanta začela delovati takoj po zagotovitvi osnovnih pogojev, kar je za prebivalce občine izjemnega pomena. Pristopili smo proaktivno, z jasnim zavedanjem o nujnosti takojšnjega ukrepanja in z veliko mero fleksibilnosti ter pripravljenosti na sodelovanje z vsemi vključenimi deležniki.
Kako ocenjujete sodelovanje z občino pri izboljševanju osnovnega zdravstvenega varstva?
Sodelovanje z Občino Log-Dragomer ocenjujemo kot zelo dobro. Občina razume pomen vlaganja v osnovno zdravstvo in aktivno sodeluje pri iskanju rešitev. Zelo cenimo pripravljenost občine, da zagotovi prostor in sodeluje pri komunikaciji z lokalno skupnostjo.
Kako vidite prihodnji razvoj zdravstvene oskrbe v tej občini?
Prihodnji razvoj vidim v širitvi obstoječih kapacitet, mogoče v dodatnih programih ter digitalizaciji storitev, kar bi še dodatno povečalo dostopnost. Prav tako upam na dolgoročno kadrovsko stabilnost, ki bo omogočila trajno prisotnost ambulante v občini. Želim si, da bi občani Loga-Dragomerja imeli enako raven zdravstvene oskrbe kot prebivalci večjih urbanih središč.
Zbrala in uredila: Vesna Lovrenčič
