Drugo januarsko soboto je mladinska lutkovna sekcija Mah teater prvič gostovala v abonmajskem nastopu v Kulturnem društvu na Vranskem. Nastopali so z lutkovno predstavo Lisičin božič, avtorice Julije Lukač. Dvorana, ki redno premore 100 gledalcev, je bila polna skorajda do zadnjega kotička, zato ni bilo ne časa ne prostora za tremo. Igralci so k sodelovanju povabili publiko in otroci so sodelovali v predstavi. Na koncu so lahko tudi od blizu videli vse lutke.
Med občinstvom sem sedela tudi sama – kot mama “lisičke” in hkrati avtorice zgodbe, katera se, ko stopi na oder, povsem spremeni. Doma je tipična najstnica. Šola se ji zdi bedna, učenje brezvezno, da bi kaj naredila z manj telefona v roki, lahko kar pozabite. Ko pa pride do svojih lutk in igralskih kolegov, se zgodi pravi mali čudež. Naenkrat se ji ni težko naučiti besedila, pomagati in narediti karkoli v zvezi s postavitvijo odra. Telefon pa za čas vaje obleži v kotu. Kot bi stopila v drug svet – to lutke in igra tudi so, saj gledalca igralci ponesejo in odpeljejo v otroštvo s svojim nastopom ter pesmicami, ki smo se jih naučili in jih znamo še iz vrca.
Prav zaradi tega je zelo pomembno, da se spodbuja kakršnakoli ustvarjalnost, da pri svojem otroku najdemo žar in srečo v očeh. Zaradi tega sem neizmerno hvaležna vsem igralcem in ustvarjalcem Mah teatra, ki se trudijo, da učijo nove generacije bolj samozavestnih in pokončnih otrok. Po drugi strani igra, smeh in otroška radost oživita v nas samih.
Mateja Lukač
Odraščanje z lutkami
