Občina pred veliko prenovo šole?

Nadzidava šole le ob sofinanciranju 
Februarja 2023 je občina pridobila gradbeno dovoljenje za nadzidavo osnovne šole. Projekt predvideva 950 kvadratnih metrov novih prostorov. Nad učilnicami prvega in drugega razreda naj bi svoje prostore dobili splošna in šolska knjižnica s skupno čitalnico, nad razredi tretješolcev ter delom jedilnice in kuhinje pa naj bi uredili tri nove učilnice za razredni pouk ter tri specialne učilnice za individualno pomoč učencem. Nad ambulanto bo urejena večnamenska strešna terasa, na streho pa je umeščena celo zvezdoglednica – inovativna rešitev, ki bo otrokom in širši skupnosti odprla okno v vesolje.
Toda ambiciozni projekt se bo lahko uresničil le ob državnem sofinanciranju. Občina lastnih sredstev za izvedbo nima, zato natančno spremlja razpise Ministrstva za vzgojo in izobraževanje. 
Del sredstev je sicer že pridobila na Eko skladu in s tem pridobila prvega od dveh virov sofinanciranja za zaprtje finančne konstrukcije.
»Trenutno na Občini intenzivno pripravljamo vlogo za pridobitev sredstev Ministrstva za vzgojo in izobraževanje. Pričakujemo veliko konkurenco, če bomo uspešni, bi lahko z gradnjo začeli takoj,« so pojasnili na Občinski upravi.

Rekordni razpis – priložnost za občino 
Julija letos je Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje objavilo rekorden razpis v višini 160 milijonov evrov za sofinanciranje investicij v vrtce in osnovne šole v obdobju 2026–2029. Od tega je 45 milijonov namenjenih vrtcem, 85 milijonov osnovnemu šolstvu in 30 milijonov osnovnim šolam s prilagojenim programom.
Cilj razpisa je zagotoviti sredstva čim večjemu številu projektov, ki vključujejo rekonstrukcije ali novogradnje 
vrtcev in osnovnega šolstva, kamor spadajo osnovne šole, podružnične osnovne šole, šolski športni prostori, osnovne šole s prilagojenim programom in glasbene šole. 
Minister za vzgojo in izobraževanje dr. Vinko Logaj je ob objavi poudaril: »Vlaganje v kakovostno javno vzgojno-izobraževalno infrastrukturo je eden od temeljev dolgoročne stabilnosti sistema. Gre za več kot zgolj zidove – gre za pogoje dela učiteljev, spodbudno okolje za razvoj otrok in večjo odpornost šol v obdobju, ki ga živimo.« 
Občine se lahko na razpis prijavijo do 30. septembra 2025. Log – Dragomer bo med njimi – na občini pripravljajo obsežno vlogo in upajo, da jim bo uspelo pridobiti do 50 odstotkov vrednosti investicije. Če bodo uspešni, bi lahko šola nove prostore dobila že v naslednjih štirih letih. Na Občini dodajajo, da bo konkurenca velika, pri razdeljevanju sredstev pa bodo med drugim upoštevali demografsko sliko občine ter pripravljenost na investicijo. Boljše bodo točkovali projekte občin v območju Triglavskega narodnega parka, občin, ki sodijo med obmejna problemska območja ter občin, ki niso prejele sofinancerskih sredstev ministrstva na podlagi razpisa 2021-2024.

Prve želje po lastni šoli
Ko danes govorimo o novih nadzidavah in sodobnih knjižnicah, se zdi skoraj neverjetno, da so pred dobrim stoletjem otroci na Logu, v Dragomerju in na Lukovici le sanjali o lastni šoli. Čeprav je Marija Terezija leta 1774 uvedla obvezno osnovno šolo za vse otroke od šestega do dvanajstnega leta starosti, se je uredba v praksi uresničevala zalo počasi. Leta 1855 so otroci iz Loga, Lukovice inh Dragomerja prvič začeli obiskovati enorazredni pouk na Brezovici. Do leta 1882 je šola postala dvorazredna in dobila pravega učitelja, leta 1902 pa že tri razrede. Pouk je postal obvezen za vse otroke do dvanajstega leta starosti, a ker je bila šola oddaljena, so krajani začeli razmišljati o lastni stavbi.

1. februarja 1910 je pouk prvič stekel v hiši pri Škandru, ki jo je za šolske namene odstopil domačin Remškar. To je bil začetek poti, ki j epripeljal do prve prave šole na Logu.

Od pobude do prve šolske stavbe
Želja po lastni šolski stavbi se je uradno oblikovala že 26. junija 1913, ko so krajani Loga na takratno županstvo naslovili dopis, s predlogom za gradnjo šole, ki bi imela učilnice, kuhinjo, sanitarije in stanovanje za učitelje.. Zbrali so celo nekaj denarja, a prva svetovna vojna je vse načrte ustavila.

Po vojni so bile razmere še težje – zbrana sredstva so izgubila vrednost, saj so jih med vojno vložili v državno posojilo, ki po razpadu Avstro-Ogrske ni bilo nikoli izplačano. A prizadevanja krajanov niso zamrla. Nadučitelj Stanislav Vrhovec je skupaj z župani vztrajno obujal idejo o šoli in zbiral denar. Leta 1927 je prišlo do prelomnice: od ministrstva so pridobili 20.000 dinarjev, del sredstev pa so dodali domačinov ter najeli še kredit. Po več sporih o lokaciji se je komisija odločila za parcelo, kjer danes deluje Občinska uprava Občine Log – Dragomer..

Leta 1929 odprtje šole – začetek nove dobe
Gradnja se je začela leta 1928, šolo pa so odprli leto kasneje
 Največ zaslug za to sta imela mladi učitelj Stanislav Vrhovec in takratni župan Ivan Remškar, ki je bil za svoje požrtvovalno delo odlikovan z državnim priznanjem.. Odprtje šolske stavbe je bilo za krajane izjemen dogodek, saj so otroci končno dobili šolsko stavbo v domačem kraju. 
Nova šola je ponujala osnovne pogoje za pouk in imela svoj vrt ter sadovnjak, kjer so se otroci učili osnov kmetovanja Za tisti čas je bila to neprecenljiva pridobitev in simbol napredka kraja.

Rast skozi desetletja
Skozi desetletja je šola rasla z generacijami. Leta 1935 je postala trirazredna, zaposlili so dodatne učitelje. Med drugo svetovno vojno je bilo poslopje poškodovano, pouk pa je v tistem času potekal v domačiji “pri Jami” ter raznih hišah po Logu. Leta 1947 so se otroci vrnili v staro stavbo,  ki so jo postopoma širili in prenavljali.

Pomemben premik se je zgodil po letu 1973, ko so se občani Vrhnike na referendumu 24. junija odločili za samoprispevek za tri šolske novogradnje v občini. Sklad za graditev šol in vzojno-varstvenih ustanov je 23. marca 1977 začel  z urejanjem potrebne dokumentacije. Določili so lokacijo šole in naročili projektno nalogo za šolo z 20 oddelki, telovadnico, šolsko kuhinjo in večnamenskim prostorom. 

Celo leto 1978 je potekalo v pripravljanju načrtov, iskanju najustreznejših in najcenejših variant. 
Leta 1979 je bil sprejet sklep o gradnji nove šole, 5. maja 1980 pa je bil položen temeljni kamen.. “Ko ob praznovanju občinskega praznika polagamo temeljni kamen za osnovno šolo Log – Dragomer, stopamo novi delovni zmagi nasproti. Šola bo v ponos krajanom krajevnih skupnosti Log in Dragomer in vsem občanom naše občine. Z izgradnjo tega objekta bo namreč uresničen del programa sprejetega pri naši največji solidarnostni akciji,” je v svojem nagovoru ob polaganjutemeljnega kamna dejal predsednik upravnega odbora sklada za gradnjo šol in vzgojno varstvenih zavodov Slavko Močnik. 
Avgusta istega leta so se začela dela, šolsko leto 1981/82 pa je že pozdravilo prvo generacijo učencev v novi stavbi
.
Šolo je bila zasnovana za 600 učencev, zgradili so 20 učilnic, telovadnico, kuhinjo, večnamenski prostor in zaklonišče. V prvi fazi je bilo zgrajenih 15 učilnic, kolektiv pa je za pouk usposobil še nekaj pomožnih prostorov, tako da je bilo dejansko uporabih 18 učilnic.

Šolo so leta 2005 dogradili in z začetkom šolskega leta 2005/2006 odprli prizidek k šoli in povsem adaptirano obstoječo šolsko stavbo. 

Občina pred novo prelomnico
Danes občina stoji pred novim velikim izzivom – nadzidavo osnovne šole. Po finančni plati gre za drugi največji projekt v zgodovini občine, takoj za gradnjo kanalizacije s čistilno napravo. Projekt bo zagotovil dodatne učilnice za razredni pouk, specialne učilnice za individualno pomoč učencem ter prostor za novo občinsko in šolsko knjižnico s čitalnico. S tem bodo šolski prostori bolje prilagojeni potrebam učencev in učiteljev ter omogočali sodobnejše pogoje za izobraževanje in delo

Tako kot v preteklosti bo tudi tokrat za uspeh potrebna vztrajnost in skupno prizadevanje. Podobno kot ob začetku snovanja in prizadevanj za novo šolsko stavbo, ki je pred krajane postavila številne izzive in ovire, tudi zdaj ne bo enostavno. Uspeh pri pridobivanju državnega sofinanciranja bo namreč odločil, ali bo projekt v naslednjih letih dejansko stekel.

Vesna Lovrenčič