Svet Evropske unije je 17. junija 2024 sprejel uredbo o obnovi narave. Krovni cilj uredbe je do leta 2030 obnoviti vsaj 20 odstotkov kopenskih in morskih območij EU, do leta 2050 pa vse ekosisteme, ki potrebujejo obnovo.
Države članice moramo na podlagi te uredbe do leta 2030 sprejeti ukrepe za obnovo vsaj 30 odstotkov kopenskih, obalnih, sladkovodnih in morskih habitatov, ki trenutno niso v dobrem stanju, do leta 2040 vsaj 60 odstotkov in do leta 2050 vsaj 90 odstotkov. Sprejeti moramo tudi ukrepe za obnovo naravne rečne povezljivosti, zaustavitev upadanja populacij opraševalcev ter obnovo kmetijskih, gozdnih in mestnih zelenih površin.
Ministrstvo za naravne vire in prostor (MNVP) je tako začelo s pripravo Nacionalnega načrta za obnovo narave (NNON), ki bo ključni dokument za izvajanje uredbe o obnovi narave. Nacionalni načrt za obnovo narave je objavljen na spletnem portalu MNVP: Bolj zdravi ekosistemi – Bolj zdrav planet!
Kaj to pomeni za Slovenijo?
Ukrepe za obnovo habitatnih tipov je treba do leta 2030 uvesti na približno 14.000 do 15.850 hektarih oziroma približno 0,8 odstotka ozemlja Republike Slovenije. Habitatni tipi, ki potrebujejo uvedbo ukrepov obnove, so:
- obrečni gozdovi (od 2.520 do 3.750 hektarov),
- gorski iglasti gozdovi (540 hektarov),
- barjanski gozdovi (60 do 120 hektarov),
- travišča in drugi pašniški habitati (9.021 do 9.351 hektarov),
- obrečni travniki (1.140 hektarov),
- reke in jezera (1.220 hektarov)
- in do največ 850 hektarov drugih habitatnih tipov.
Slovenija bo pri pripravi NNON identificirala konkretne ukrepe ter določila prednostna območja za obnovo do leta 2030. Izhajala bo iz že sprejetih strateških nacionalnih aktov, kot sta Nacionalni program varstva okolja (NPVO) do 2030 in Program upravljanja območij Natura 2000 za obdobje 2023-2028 (PUN 2023-28).
Priprava načrta mora biti odprta, pregledna, vključujoča in učinkovita, skladno z Aarhuško konvencijo in 20. točko 14. člena Uredbe o obnovi narave. Javnost, vključno z deležniki, mora imeti možnost pravočasnega in učinkovitega sodelovanja, načrt pa mora prikazati, kako je bilo to sodelovanje zagotovljeno in upoštevano.
Na spletni strani je ministrstvo predstavilo časovnico priprave nacionalnega načrta za Slovenijo. Ustanovljena je medresorska posvetovalna delovna skupina– vanjo so vključeni: Ministrstvo za naravne vire in prostor, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, Direkcija Republike Slovenije za vode, Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, Zavod za gozdove Slovenije, v procesu pa bodo v pripravo vključeni tudi drugi deležniki, splošna, strokovna javnost, vendar termini posvetovanj še niso znani.
Objavljeno je tudi povabilo javnosti k spremljanju procesa priprave načrta in sodelovanju v posvetovanjih – vprašanja in predloge pa je možno posredovati na nnon.mnvp@gov.si.
ČASOVNICA ZA SLOVENIJO:
· Do junija 2025: javna predstavitev okvirja ter širše posvetovanje z deležniki – že izvedeno na Brdu pri Kranju, predstavitev MNVP 13.6.2025 (tukaj)
· druga četrtina 2026: predstavitev predloga NNON deležnikom in izvedba usklajevanj, kot jih zahtevajo postopkovne določbe uredbe,
· do sredine 2026: končna obravnava in potrditev načrta,
- do 1. septembra 2026: predložitev osnutka nacionalnega načrta za obnovo narave Evropski komisiji,
- do februarja 2027: pripombe Evropske komisije na osnutek NNON,
- do avgusta 2027: dopolnitev NNON,
- do leta 2030: uresničitev prvih konkretnih ciljev obnove degradiranih ekosistemov.
Za pravično in učinkovito pripravo NNON je pomembno, da pri tem sodelujejo različni deležniki – predstavniki različnih ministrstev, nevladne organizacije in kmetje. Kmetje igrajo ključno vlogo pri varovanju narave in ohranjanju rodovitne zemlje za pridelavo hrane. Zato je nujno vzpostaviti odprt in sodelovalen dialog med kmetijskim in okoljskim sektorjem, da skupaj oblikujemo usklajen dokument, ki bo varoval naravo in hkrati upošteval potrebe kmetijstva.
Pripravila:
Ana Pečjak, spec. za naravovarstvo in travništvo
Viri so dostopni pri avtorici
