Na Prazniku borovnic od lokalnih dobrot do pogumnih plezalcev

Borovnic ni zmanjkalo
Letos se je
Praznik borovnic odvil v soboto, 12. julija, za organizacijo sta poskrbela Občina Borovnica in podjetje Prozvok, slednji že nekaj let skrbi za glavni del dogajanja. Sejemski del, ki se je začel ob 9. uri, je postregel s pisanimi stojnicami borovniških pridelovalcev, obiskovalci pa so lahko pokukali še k drugim ponudnikom, ki so razstavili domače dobrote, rokodelske izdelke in različne storitve. Osrednjo pozornost so seveda pritegnile stojnice z borovnicami, slednjih je bilo letos več kot dovolj in jih ni zmanjkalo tudi po zaključenem sejemskem delu. Pridelovalci – letos smo na stojnicah lahko videli Marinovo kmetijo, Kmetijo prLublanščevih, Pirčevo brunico, Jele kitt in Rotovo kmetijo, so s povprečno sezono zadovoljni, čeprav jim je pozimi ponagajala pozeba, nato pa še suša. Večina je borovnice tudi zalivala, kolikor se je le dalo. Na vprašanje, ali borovnic letos ni zmanjkalo zaradi večje količine borovnic ali slabšega obiska, mi je večina pritrdila, da je borovnic več, obisk pa da je bil nekje povprečen.
 

Čipke, med, čili omake, butična kava, modni dodatki …
Sejemske stojnice so popestrila tudi domača društva, klekljarice iz
Punkelca so razstavljale svoje mojstrovine, čebelarji Čebelarskega društva Borovnica so v vpadljivih rumenih majicah prestavljali svoje delo in prodajali svoje izdelke, članice Društva podeželskih žena Ajda pa so poskrbele še za okusnejšo podobo borovnic v različnih štrudljih, piškotih, pitah in drugem odličnem pecivu. 
 
Predstavili so se tudi drugi ponudniki, Kmetija Lazarjevi iz Ilirske Bistrice je ponujala domači brinjevec in
brinjevo olje, za kar so prejeli tudi nekaj priznanj. Kmetija Baloh iz Bizeljskega je postregla s suhomesnatimi izdelki, tudi iz divjačine, pri Vrhničanu Benjaminu iz Benchil-a pa so na svoj račun prišli predvsem ljubitelji pekočega in pri degustaciji čili omak različnih okusov in ostrinso bili navdušeni tudi najbolj zahtevni odjemalci pekočih stvari. Čili je za malo ostrine poskrbel tudi pri žganju Ta huda češpla, ki sta jo inovativno na svojem prvem sejemskem obisku predstavila nadobudna mladastartup podjetnika Janja in Samo iz “Češplje” iz sosednje Brezovice. Ponudila sta likerje na osnovi češplje, Samo pa še unikatne majice “Bewsk, idejo za katere je dobil kar med korono. V glavi se mu sicer rojeva še kar nekaj idej, med njimi vodi ta, da bi ustvaril linijo oblačil za štirinožnega prijatelja in njegovega lastnika, ki bi bila pravzaprav enako oblečena. 
 
Za modne dodatke sta na stojnicah poskrbela še mama in sin iz Slovenskih konjic, mama Sandra
(Sandrinas) ročno izdeluje nakit iz kristalov, darilne kuverte, kvačkane izdelke in še kaj, sin Alen (Leathercraft) pa iz usnja ročno izdeluje drobižnice, denarnice, torbe, pasove in zapestnice. Svojo inovativnost sta razkazala Borovničana Barbara in Blaž Čukl, ki sta začela z ustvarjanjem in laserskim graviranjem, na njuni stojnici “BaBl smo tako lahko videli od obeskov in uhanov, do majic in skodelic z unikatnimi napisi. Predstavila se je tudi Marjeta Cimerman kot Studio Lunakrajc, ki se ukvarja z astrologijo in jogo, na ogled in v prodajo pa je ponudila raznorazne kristale za različne potrebe. Anja Turšič iz Revivoart je predstavila svojo zanimivo storitev umetniške obnove starega pohištva in delavnice, s katerimi svoje znanje prenaša naprej. Pozornost je z edinstveno kavarno na kolesih – Vespa Caffe – pritegnil tudi Mark Zadnik iz Sežane, ambasador priznane tržaške pražarne QubikCaffe, ki v Slovenijo prinaša butično kavo. 
 

Floorball, odbojka na mivki in žimarjenje 
Že tradicionalni na Prazniku borovnic je tudi
floorball turnir, ki se mu je letos pridružil še turnir v odbojki. Udeležba je bila boljša kakor zadnja leta, dobrega razpoloženja pa ni pokvarilo niti vreme, ki športnikom ni bilo povsem naklonjeno. Pokal v floorball turnirju je osvojila ekipa VRS Fan Group, nagrado za najboljša igralca pa sta si priborila Luka Časar in Vesna Črnilogar. Le nekaj metrov nižje so se na mivki pomerili odbojke željni igralci, med desetimi ekipami pa je bila najboljša Servisna ekipa. 
 
Med športnimi aktivnostmi je največ pogledov pritegnilo zanimivo tekmovanje v
žimarjenju pri stebru viadukta, v organizaciji Jamarskega društva Borovnica. Gre za tehniko vzpenjanja, pri kateri plezalec uporablja posebne pripomočke, imenovane primeže ali žimarje, za premikanje navzgor po vrvi. Ta je bila pritrjena v košari dvigala podjetja Dvig, s pomočjo katerega so jamarji, ki so sicer bolj vajeni globin kot višin, poskrbeli še za novo frizuro naše znamenitosti in so odstranili novo zaraslo zelenje zgornjega dela stebra. Tekmovali so le najpogumnejši, saj so se morali povzpeti več 30 metrov visoko v nebo, najhitrejša v tem je bila Neža Potočnik (DZRJ Kranj), najhitrejši pa Janez Poklukar (DZRJ Kranj).
 

4. Mednarodni folklorni festival 
Dogajanje na Prazniku borovnic je dopolnjeval kulturni program
. Pred osrednjim 4. Mednarodnim folklornim festivalom v organizaciji Folklorne skupine Bistra so ga popestrili Fantje s Kužnce in voditeljica Marjeta Debevec. Ob 15. uri pa se je, najprej v povorki po borovniških ulicah, nato pa na velikem odru, predstavilo devet skupin Folklorna skupina Bistra in Otroška folklorna skupina Coklarčki, Folklorna skupina Šumnik in Folklorna skupina Klas ter KUD Bratinečko srce, Folklorno društvo Rakek, KUD Elizabeta Jalžabet, Folklorna skupina KD Cirkulane in Folklorna skupina Rožmarin. Videli smo plese iz vseh slovenskih pokrajin, v goste pa so pritegnili tri folklorne skupine iz sosednje Hrvaške, vsaka skupina pa je na festival prinesla še dobrote, ki so jih pridni folklorniki Bistre razdelili med občinstvo. Preizkusili smo lahko oprešak, krhke flancate, fižolove kroglice, borovničevo pecivo, povitico in še kaj … 
 

Glasbeno večerni program
Praznik
borovnic se je nadaljeval z otroškim programom, za katerega je poskrbel čarovnik Jole Cole, sklenil pa ob zelo glasnih ritmih glasbe, na odru so nastopile različne glasbene skupine – Preprosti muzikanti, Ines Erbus, Dejan dogaja, skupina Tequila, Slišati je bilo sicer nekaj kritik na račun skromnega repertoarja slovenske glasbe, s spodbudo, da bi se prihodnjič več prostora namenilo domačim skladbam.  
 

Rok Mihevc