Na Mednarodni noči netopirjev smo poznavali nočne letalce in sprejeli sklepe o skrbi za naravo

V petek, 12. septembra 2025, smo v Vnanjih Goricah, v Ašičevem domu, na zabaven in ustvarjalen način spoznavali netopirje – edine sesalce, ki znajo aktivno leteti. Otroci in tudi malo starejši smo na ustvarjalnih delavnicah izdelali svoje netopirje iz različnih materialov. V pravljičnem kotičku, zunaj, pod drevesom smo prisluhnili dogodivščini netopirja Mračka in preko iger osvojili znanje o različnih vrstah netopirjev, kako se sporazumevajo in lovijo svoj plen.

Po sončnem zahodu pa smo se se sprehodili skozi staro vaško jedro, do cerkve Svete Trojice (Sv. Duh) na Gulču, kjer smo opazovali izletavanje netopirjev in poslušali njihovo oglašanje s pomočjo ultrazvočnega detektorja.

Iskrena hvala vsem družinam, ki ste se udeležile tradicionalnega dogodka, na katerem smo se med seboj bolje spoznali in sprejeli tudi nekaj pobud o večjem sodelovanju v dobro vsem nam skupne naravne dediščine tudi v naprej.

Pobuda na 74. Sosedov dan: Okrepimo našo skrb za državo

Vsako naselje ima objekte skupnega pomena. Prav tako tudi prometne in služnostne poti ter zelene površine – travnike in gozdove.

Domačinke in domačini skrbimo prostovoljno za objekte kulturnega pomena (cerkve, Ašičev in Marijin dom, Kapelo na Logu, kapelice in znamenja). Podobno je tudi v gasilskih domovih, igriščih in še kje.

Zelene površine pa so marsikje prepuščene same sebi. Tako neurejene lahko prestavljajo nevarnost. Kažejo pa tudi naš odnos do narave in kulture domačega (k)raja. Zato smo povabljeni k sodelovanju vsi in vsaka skupnost ter ustanova.

Na več takih parcelah smo že odstranili nevarna drevesa in naredili teren bolj dostopen.

Z malo dobre volje pa bi lako bile omenjene površine koristne skupnosti. Torej, da bi namesto visokih in nevarnih dreves zasadili plodonosne drevesne vrste.

Zato na srečanju 12.9.2025, o 16. uri, v Ašičevem domu predlagamo:

1. izdelavo evidence parcel skupnega pomena, najbolje vsak v svojem okolju

2. izdelavo evidence zainteresiranih, ki bi prevzeli skrbništvo na posameznimi parcelami:

a. Predvsem bližnji sosedje gozda ali travnika

b. Uporabniki posamezne služnostne poti

3. pogovor o možnih izboljšavah stanja

4. pripravo terena, trase

5. posaditev, nasipanje

6. vzdrževanje in spremljanje stanja

Opisan predlog se je preizkusno dobro obnesel v praksi. Ni pa nič novega, saj je sadno drevje sadila tudi že cesarica Marija Terezija.

Pozdrav iz Gulča: https://ring.com/share/de82f44f-99fd-416d-bdb2-f544db9f3c36

Zavodu RS za varstvo narave (OE Ljubljana) in Občinskemu društvu podeželske mladine in družin Brezovica