Poletni čas v marsikomu zbudi željo po odkrivanju nepoznanih kotičkov sveta, najraje tistih v bližini slane vode in folklorniki nismo nobena izjema. Po uspešnem lanskoletnem poletnem festivalu na Poljskem smo se letos odločili, da predstavimo slovenske barve na mednarodnem folklornem festivalu Beyarmudu na Severnem Cipru.
Ker folklorne obleke ne prenašajo dobro plavanja čez Sredozemsko morje, smo se raje poslužili letalskega prometa, kar je bila za nekatere povsem nova, za vse pa predvsem enkratna izkušnja. Prvi let je bil planiran z Brnika v petek, 25. 7., zvečer, žal pa je bil zaradi tehničnih težav odpovedan. Kot pravi optimisti smo se strinjali, da je dobro, da so napako našli, ko je bilo letalo še na tleh, ne pa že v zraku. Na naslednji let smo počakali kar v prostorih letališča, v soboto pa smo se končno usedli na letalo in srečno pristali v Beogradu. Zaradi zamaknjenega leta nismo mogli še isti dan odleteti naprej na Ciper, zato nam je letalska družba zagotovila prenočišče v hotelu. Te možnosti se nikakor nismo otepali, saj so bile po naporni noči na Brniku hotelske postelje zelo vabljive, hkrati pa smo imeli možnost si še ogledati Beograd. Ker postanek ni bil planiran, smo si čas zapolnili vsak po svojem okusu, potovanje pa nadaljevali v nedeljo zjutraj, ko smo se po okusnem zajtrku odpravili na letališče in potrpežljivo čakali na polet do Cipra.
Končno smo uspeli priti do Larnace, mesta na južni obali Cipra, od koder nas je avtobus odpeljal v hostel. Seveda se nismo mogli upreti klicu morja in smo se v kopalni opremi hitro odpravili na peščene plaže s tako drobno mivko, da jo imamo verjetno še vedno nekaj skrite v laseh. Ker naporno plavanje človeka izlakoti, smo si privoščili večerjo v lokalni restavraciji z razgledom na morje. Po dolgi noči nas je v ponedeljek zjutraj polno otovorjeni s potovalkami avtobus prepeljal do meje Ciper – Severni Ciper, kjer smo posneli zanimivo fotografijo – točno na mejnem prehodu, skupaj s predstavnikom mesta Beyarmudu, ki je spremljal celoten festival. Popoldne smo prispeli v hotel, ki nas je gostil za čas celotnega festivala. Navdušeni smo bili nad lokacijo hotela: povsem na samem in točno na obali. Žal nam čas ni dopuščal, da bi se vrgli v osvežujoče valove, ampak smo vestno ponovili plesni program za prvi nastop na festivalu ter se primerno uredili. Če je nekaterim kdaj zmanjkalo časa za tovrstne opravke, pa so dekleta pokazala sposobnost mirnih rok in šminko uredile kar na drvečem avtobusu.
Festivalsko dogajanje se je začelo z nastopom turških plesalcev v kraju Köprülü, nadaljevalo pa z večerjo in plesnim programom skupin iz Srbije, Bosne in Hercegovine, Turčije ter naše malenkosti. Predstavili smo se s programom, ki je vključeval spleta Pretep je dogodek, prihranjen za praznik, Stavka v usnjarski delavnici ter plese iz Trsta. Medtem ko je večina članov v torek in sredo dopoldanskem času nabirala moči za večerni nastop, se je en par z našo vodjo Špelo Knez na čelu udeležil sprejema pri predsedniku festivala in CIOFF organizacije na Severnem Cipru, dva para pa sta se udeleževala učnih ur plesov, značilnih za Severni Ciper. V torek zvečer smo ponovno predstavili svoj plesni program v kraju Türkmenköy, kjer so se nam poleg že navedenih skupin pridružili še plesalci iz Argentine ter domačinke, oboji so poželi veliko navdušenja med vsemi skupinami. Sredino popoldne je bilo namenjeno medsebojnemu spoznavanju skupin: po kosilu smo se najprej pomerili v športnem tekmovanju, kjer smo pokazali naš tekmovalni slovenski duh in si priborili prvo mesto in pokal. Zvečer smo v mestu Beyarmudu vsi predstavili dve noši iz svoje države, mi smo pokazali gorenjsko in belokranjsko obleko, moški del gorenjskega para si je celo prislužil posebno nagrado komisije za ocenjevanje kostumov. Za tem je vsaka skupina druge udeležence naučila nekaj njihovih značilnih plesov, pri čemer smo vsi zelo uživali, še bolj pa v predstavitvi nekaterih jedi. Ker žgancev in kislega zelja žal nismo mogli pripeljati s sabo, smo se raje pohvalili s klobasami, suhimi jabolki ter medico, ki so jih soudeleženci zelo pohvalili.
V četrtek smo si kot pravi turisti ogledali ulice starega mesta Famagusta, kjer smo imeli priložnost izbrskati kakšen lep spominek na naše potovanje ter seveda razglednice, da smo lahko v domačo Slovenijo poslali najlepše pozdrave, ob tem pa uživali v odličnem sladoledu. Zvečer je potekala parada skozi del mesta Beyarmudu, kjer smo veselo mahali zbranim domačinom. Parada se je zaključila na velikem prizorišču, kjer ni manjkalo stojnic s spominki, hrano, pijačo ter vsem, kar spada zraven. Po uvodnih nagovorih domačih pomembnih osebnosti smo zaplesali naš letošnji glavni splet Stavka v usnjarski delavnici, nato pa si ogledali impozantno prizorišče. Petek je bil naš zadnji dan na festivalu, nastop smo vsi udeleženci otvorili s skupinskim plesom, mi smo predstavili splet iz Prekmurja, po dva para iz vsake države pa sta za zaključek na odru pokazala, kaj so se naučili na dopoldanskih učnih urah lokalnih plesov.
S polno glavo spominov in nasmeškom na obrazu smo zapakirali noše v kovčke ter se z avtobusom zapeljali do letališča, kjer nas je na srečo letalo točno kot urica pobralo in dostavilo nazaj v našo drago Slovenijo. Vsi smo se strinjali, da je bilo to nepozabno doživetje, polno novih izkušenj in da bomo to naslednje leto vsekakor z veseljem ponovili ter znova pokukali izven rodne dežele. Seveda pa ne bomo pozabili, da je povsod lepo, ampak doma je pa najlepše.
Na tem mestu bi se rada v imenu celotne skupine najlepše zahvalila vsem, ki ste nam pomagali pri izvedbi tega potovanja. Najprej seveda naši mentorici Mariji Čipić Rehar, ki nas je spodbujala, da se udeležimo festivala izven držav srednje Evrope, hvala za brco, ki smo jo potrebovali, ter za vse vaje, da so bile naše predstave na festivalu sprejete z navdušenjem. Zatem Špeli Knez, najbolj vsestranski organizatorki, prevajalki, svetovalki, h kateri smo se lahko obrnili v primeru kakršnihkoli težav, saj smo vedeli, da jih bo vedno rešila. Hvala za vso potrpežljivost, nasmeške in besede spodbude, ko smo jih najbolj potrebovali. Za konec pa seveda vsem, ki ste nam finančno olajšali gostovanje: A. soft d.o.o., Kovinos d.o.o., F. Leskovec d.o.o., Ventus d.o.o., Orodel d.o.o., Fenolit d.d., Metrel Mehanika d.o.o. in Majda Jankovec s.p. Hvala vam za vsak prispevek in upamo, da je razglednica s pozdravi iz vročega Severnega Cipra uspešno prijadrala na vaš prag.
Po zasluženem počitku bomo novo sezono začeli sredi septembra, ko bomo ponovno v svoje vrste sprejemali nove člane, novembra pa nas čakata letna koncerta v Horjulu in Borovnici, ki ju že sedaj nestrpno pričakujemo.
Eva Žakelj
