V letošnjem svetem letu smo borovniški farani imeli že nekaj lepih priložnosti za romanja. V mesecu marcu smo poromali v Oglej (Italija), v juniju na Zaplaz nad Čatežem, 11. oktobra pa na Ptujsko goro. Ob našem odhodu izpred cerkve svete Marjete je Borovniško kotlino še objemala gosta megla, na poti proti Štajerski pa so nas skozi okna avtobusa božali sončni žarki. Osrednji dogodek dneva je bila sveta maša na Ptujski gori v baziliki Marije Zavetnice s plaščem. V zgibanki je zapisano, da ni veliko božjepotnih cerkva v Evropi, v katerih bi Marija tako široko razprostirala svoj milostni plašč, obenem pa kraljevala v tako veličastnem svetišču, da ga mnogi upravičeno imenujejo visoka pesem gotike. Pri sveti maši smo se združili z romarji še nekaterih drugih slovenskih župnij. Lepe Marijine pesmi so povzdignile bogoslužje, k nebeški Materi Mariji pa so se dvigale naše prošnje in zahvale. Po sveti maši smo prisluhnili razlagi o zgodovini cerkve. Imeli smo tudi nekaj časa za osebno molitev. S Ptujske gore je čudovit razgled na Dravsko polje, Slovenske gorice ter na kamniške planine.
Naslednja postaja je bila Žička kartuzija, nekdanji samostan v Dolini svetega Janeza Krstnika v bližini naselja Žiče. Tu smo imeli voden ogled z bogato razlago o zgodovini samostana in življenju patrov. V njihovi zeliščni lekarni smo lahko kupili čajčke in druge napitke za zdravje.
Naše romanje smo zaključili v baziliki Marijinega obiskanja v Petrovčah, ki jo upravljajo dominikanci. Po pozdravnem nagovoru tamkajšnjega duhovnika in razlagi o zgodovini cerkve smo zapeli litanije Matere Božje, nato pa šli okoli oltarja, v katerem je kip Marije, ki drži Jezusa v levi roki, v desni pa ima žezlo. Na upognjenem prstu desne roke se blesti prstan z dragim kamnom. Cerkev je zaradi številnih uslišanj papež Janez Pavel II februarja 1984 povišal v baziliko.
Na poti domov smo uživali v čudovitem sončnem zahodu, pesmi in molitvi v zahvalo za lepo preživeti dan. Romanje smo zaključili s pesmijo Angelček varuh moj.
Marjetka Rot
