Dediči rodbine Marolt so leta 2023 krajevni skupnosti Verd podarili zemljišče – brežino ob Ljubljanici, ki je bila nekoč del njihove domačije z željo, da se postavi spominsko obeležje njihovim prednikom, graditeljem posestva.
V močno pozidanem Verdu je prosta, zelena površina ob reki še posebej dragocena – tako za prebivalce kot obiskovalce. Vodstvo KS Verd s predsednikom Dejanom Novakom, se je odločilo, da bodo zemljišče parkovno uredili ter opremili z elementi za rekreacijo in oddih. Predloge ureditve vhodne točke do reke Ljubljanice so izdelali študentje krajinske arhitekture z Biotehniške fakultete v Ljubljani pod mentorstvom prof. dr. Ane Kučan.
Za podatke o zgodovini domačije, ki bi bili prikazani na spominskem obeležju, se je Dejan Novak obrnil na domoznanski oddelek Cankarjeve knjižnice Vrhnika. Nalogo sem z veseljem sprejela, tudi zato, ker je Verd moj domači kraj in mi je zato še posebej drag. Pri raziskovanju sem si pomagala z gradivom, ki ga hranimo v naši knjižnici in z drugo strokovno literaturo. V veliko pomoč so mi bili spomini, podatki in dokumenti posameznikov. Nekateri starejši domačini se še spominjajo Maroltovih, ki so maja 1945 zapustili Verd in emigrirali v Argentino. Raziskava se je precej razširila, ko sem spoznala Silvo Penko, rojeno Marolt in njeno sestrično Lučko Makek. Posebej dragocen je bil kontakt z Lučkino mamo Polono Makek, rojeno Marolt, ki je živela v Verdu do svojega devetega leta. Vse tri so mi velikodušno posredovale arhivsko gradivo – fotografije in dokumente prednikov, ter z mano delile spomine. Tako je poleg osnovnega besedila za na tablo, nastal precej obširna raziskava z naslovom Domačija Žitko–Petrič–Marolt v Verdu in njeni ljudje. Poleg uvoda ima kar 39 podnaslovov in skupaj 158 slik. Prispevek, objavljen na spletnemu portalu Kamra.si, je bil javnosti predstavljen 14. oktobra 2025 v Cankarjevem domu na Vrhniki, na prireditvi v okviru 35. Dnevov evropske kulturne dediščine z naslovno temo Zidovi naše preteklosti, temelji naše prihodnosti, ob razstavi študentov krajinske arhitekture.
https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/domacija-zitko-petric-marolt-v-verdu-in-njeni-ljudje/
Ključne podatke o začetkih gradnje domačije sem našla v romanu Zôri, noč vesela!, ki ga je Marijan Marolt leta 1956 izdal v Buenos Airesu pri Slovenski kulturni akciji. Zgodbo, ki opisuje živahno dogajanje na področju gospodarstva in kulture v drugi polovici 19. stoletja, je umestil na Vrhniko z okolico. V zgodbi posebno pozornost nameni svojemu domu v Verdu. Idilična domačija je bila zgrajena okrog leta 1826, tik nad Krnico – najširšim in najglobljim delom Velike Ljubljanice. Glavna junakinja zgodbe je pisateljeva babica Marija, rojena Nagode, Meletova z Mirk (1843–1913), ki se je po smrti prvega moža, Jožeta Žitka, poročila z Jakobom Petričem. Njuna hči Marija pa se je leta 1893 poročila z dr. Jankom Maroltom. Tako pri poimenovanju domačije sledimo trem priimkom: Žitko, Petrič, Marolt.
Članek z naslovom Draga mi je bila domačija … in podnaslovom Domačija Žitko-Petrič-Marolt v Verdu in njeni ljudje bo izšel v 25. številki Vrhniških razgledov. Predstavitev novega zbornika Muzejskega društva Vrhnika bo 10. decembra 2025 ob 19.18. uri v Cankarjevem domu na Vrhniki.
Nataša Oblak Japelj, Cankarjeva knjižnica Vrhnika
