V nedeljo, 29. junija, je pri Kapeli mučencev v Šentjoštu potekala osrednja spominska slovesnost v spomin na žrtve vojne in revolucije. Dogodek, ki ga že tradicionalno organizirajo Šentjoščani, je tudi letos zbral več sto ljudi iz domače in širše okolice. Letos pa je bila prireditev še posebej slovesna, saj kapela obeležuje 30 let, hkrati pa je ljubljanski nadškof blagoslovil tudi novi zvon.
Že ob prihodu v Šentjošt je obiskovalce pozdravila slika škofa Rožmana. Škof Gregorij Rožman je bil ljubljanski škof med letoma 1930 in 1959. V času druge svetovne vojne je vodil Katoliško cerkev na Slovenskem. Med vojno je nasprotoval komunizmu in podprl nekatere oblike sodelovanja z okupatorji, da bi zaščitil Cerkev in vernike. Po vojni je bil v Jugoslaviji obsojen v odsotnosti in se ni mogel vrniti domov – umrl je v izgnanstvu v ZDA.
Nad cesto med šentjoškima cerkvama je tradicionalno plapolala slovenska trobojnica, ob zidovih pokopališča so bile nameščene zgodovinske slike družin, vojakov in prve vaške straže. Na kozolčku ob smučišču pa je ljudi pozdravljala tabla z napisom Bog narod domovina.
Sveto mašo je daroval ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore
Slovesno sveto mašo je ob somaševanju domačega župnika Franca Kadunca in duhovnika Boštjana Prevca daroval ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore. Ob začetku maše je blagoslovil kopijo starega zvona iz leta 1354, ki je bil izdelan v livarni Eijsbouts na Nizozemskem. Stari zvon, ki ga je leta 1354 ulil zvonar Vivencij iz Benetk, je bil zaradi razpok neprimeren za obnovo. Nova kopija je bila rezultat uspešne prijave na participativni proračun Občine Dobrova – Polhov Gradec. Po blagoslovu so zvon dvignili in namestili v zvonik cerkve sv. Jošta, kjer je kasneje tudi prvič zazvonil.
V pridigi je nadškof Zore poudaril, da kapela nima le trideset let, temveč temelji na stoletjih vere, molitve in trpljenja domačinov. Spomnil je, da številne žrtve pobojev še danes nimajo groba. Ob 80. Obletnici konca druge svetovne voje, se je dotaknil tudi pomena dostojnega pokopa, dostojanstva umrlih ter dolžnosti družbe do resnice. Po njegovih besedah se pravica do pokopa ne začne pri slovesnosti, temveč pri priznanju človeškega dostojanstva vsakemu posamezniku, ne glede na okoliščine smrti.
Slavnostni govornik Lojze Peterle
Slavnostni govornik po sveti maši je bil Lojze Peterle, prvi predsednik demokratično izvoljene slovenske vlade. V svojem govoru se je spomnil vloge Šentjoščanov med in po vojni ter njihove pokončne drže, ki se je ohranila do danes. Poudaril je pomen resnice in dejal, da je svoboda prišla šele z demokratičnimi volitvami leta 1990. Dotaknil se je zgodovine komunističnih zločinov in pozval k odgovornosti ter k spoštovanju spomina na žrtve revolucije.
Po slavnostnem govoru je sledil kulturni program, ki so ga pripravili mladi Šentjoščani. Marcel Kavčič je na trobento zaigral Zdravljico, s pesmijo je slovesnost obogatil domači cerkveni pevski zbor, potekal pa je tudi recital mladih Šentjoščanov. V recitalu so otroci skozi zgodbe prikazali posledice povojnega nasilja za svoje družine – zgodbe o izginulih sorodnikih, zatiranju in pogumu, ki je ostal med prebivalci Šentjošta. Med prireditvijo je prvič iz zvonika zavonil tudi nov zvon.
Podelitev Ehrlichovega priznanja
Na slovesnosti je bilo podeljeno tudi Ehrlichovo priznanje z medaljo. Priznanje je izročil direktor založbe Družina dr. Tone Rode. Prejel ga je kipar in slikar Marjan Grum, rojen v Sloveniji, ki danes živi in ustvarja v Argentini. Njegova umetnost pogosto odraža slovensko zgodovino in trpljenje iz časa revolucije. Priznanje je v njegovem imenu prevzela Miriam Oblak.
Otvoritev razstave Marjana Gruma
Dva dni pred slovesnostjo, v petek, 27. junija, se je v cerkvi sv. Jošta odprla fotografska razstava z deli Marjana Gruma, kjer je predstavljena tudi nova monografija z njegovimi umetniškimi deli. Razstava je bila odprta do začetka julija.
Spominska slovesnost pri Kapeli mučencev je tudi tokrat poudarila pomen resnice, spomina in dostojanstva. S svojo prisotnostjo in aktivnim sodelovanjem so domačini in obiskovalci pokazali, da vrednote vere, domovine in človeškega spoštovanja ostajajo žive tudi danes.
M.D.
Foto: M.D., Vid Klančar
