Kategorija: Obvestila

»Učim se, ker sem radoveden/dna, da širim obzorja, da sem čim bolj v stiku s časom in s stalnimi spremembami ter z dobro mislečimi ljudmi.« 

22. maja 2025 smo se v La Palli zbrali študentje in mentorji  v študijskem letu 2024/2025. Zbralo se nas je 35. Srečanje je bilo delovno. Vsaka študijska skupina v celoletnih programih (potekajo od oktobra do maja) se je predstavila na svoj način:  nastarejši študijski skupini (delujeta vse od leta 2012, ko še nismo bili samostojna U3), sta predstavili dosežke večletnega učenja: študent angleščine, Miha, izobraževalna popotovanja po Angliji, Škotski in Irski, ki so jih študentje v angleščini opisali v 3 knjižicah, mentorica bralnega krožka Alenka Logar Pleško pa bogato bero prebranih slovenskih avtorjev, študijskih literarnih ekskurzij in srečanj s pisatelji. Alenka posebej ceni, da smo študentje spoznali veliko slovenskih avtorjev s Tržaškega in avstrijske Koroške, ki  so v osrednji Sloveniji največkrat nepoznani. 
Študentje ruščine in naravna govorka, mentorica Alla, so zapeli dve ruski pesmi, segli sta nam do srca, študentka francoščine Nika  je zrecetirala francosko pesem, študentka italijanščine, Dragica, je izpovedala svoja občutja  pri učenju. Povedala je, da je učenje za začetnike sicer težko, a jim uspeva stopati v korak s tistimi, ki so prišli v skupino že z osnovnim znanjem jezika. Študentje španščine so za predstavitev nagovorili svojo mentorico, naravno govorko Anny, da je zapela ganljivo špansko pesem. Študentka Olga je predstavila dosežke dveh ŠK, Podnebne spremembe in mi ter Enajsto šolo s filmom. Člani ŠK smo nad obravnavanimi temami v obeh ŠK navdušeni. (Vse knjižice ter poročila bralnega in študijskih krožkov si lahko ogledate na naši domači strani iold.si). 
V nadaljevanju so študentje in mentorji odgovarjali na vprašanja o tem, kaj jim pomeni učenje – zanje osebno, za družino in za skupnost. Odgovarjali so na tri vprašanja. 

Zakaj se učim
Kako moje učenje vpliva na mojo družino, prijatelje
Kako z novimi spoznanji vplivam na življenje v skupnosti

Na vprašanja je odgovorilo 20 študentov (od tega 14 študentk) in 5 mentorjev. Odgovori na vprašanje Zakaj se učim so takšni, kot bi jih prebrali v kakšnem političnem ali strokovnem dokumentu o izobraževanju odraslih.  V misel »Ker sem radoveden/dna, da širim obzorja, da sem čim bolj v stiku s časom in s stalnimi spremembami ter z dobro mislečimi ljudmi«, lahko strnem večino odgovorov.  Študentke so poudarile še ohranjanje miselnih sposobnosti. Tudi pri mentorjih prevladuje radovednost, dodali so še veselje do učenja. 
Odgovori na drugo vprašanje Kako moje učenje vpliva na mojo družino in prijatelje se  med študenti in študentkami razlikujejo, študentje  poudarjajo lastni osebni razvoj (več znanja in pozitiven odnos do učenja), kar vpliva na odnose v družini, še bolj pa na odnose med prijatelji. Medtem pa študentke poudarjajo večjo širino razmišljanja, kar omogoča vključenost v skupnost, poudarile pa su tudi to, da s svojim učenjem dajejo pozitivni zgled otrokom in vnukom. Udeležba v učnih programih pa pomeni tudi odsotnost od doma, kar je včasih težko. Mentorji menijo, da učenje prinaša  boljše razumevanje in večjo strpnost v  odnosih in priložnost deljenja znanja. Želeli pa bi si tudi večji vpliv učenja, kot ga ima sedaj. Med odgovori je samo 2 x izraženo mnenje, da nima posebnega vpliva.  
Odgovori na tretje vprašanje Kako z novimi spoznanji vplivam na življenje v skupnosti študentje poudarjajo širjenje prijateljstva in navajajo tudi konkreni primer (letni kino). Odgovori študentk pa dejansko kažejo na to, da se slogan Občina Log – Dragomer, učeča se skupnost uresničuje: učenje v skupnosti se širi, povečuje se aktivnost študentov v okolju, druženje in spoznavanje krajanov. Tudi osebna rast študentov posredno vpliva na življenje v skupnosti, menijo študentke. Mentorji pravijo, da vpliva korak za korakom, večja razgledanost, poznavanje kulture drugih in drugačnih prinaša lažje bivanje z ljudmi, ki razmišljajo drugače. Tudi tukaj sta le dva odgovora, da ne vpliva.

Olga Drofenik, Društvo DVIG

Čeprav je bila pomlad bolj v znamenju dežnikov, smo v DU Polhov Gradec poskrbeli tudi za sončne in lepe trenutke. 
Balinarska sekcija pod vodstvom Janeza Založnik je pridno trenirala vso zimo in igrala v zimski ligi. V zimski ligi smo dosegli 2. mesto. Treningi in tekme so bile v ŠD Zarja, v Ljubljani. S pomladnimi dnevi smo pričeli trenirati na domačem igrišču in pričeli so se tudi medobčinski turnirji. Ženska ekipa se je udeležila tudi meddržavnega turnirja v Lovranu – Opatija. Tako ženska kot moška ekipa je pričela turnirje uspešno in se vračala domov z dobro uvrstitvijo. 
Udeležili smo se tudi tekmovanja v balinanju na Pokrajinskih športnih igrah Osrednjeslovenske PZDU 2025, ki so potekale pri ŠD Zarja, Linhartova 47, Ljubljana. Moška ekipa je osvojila 1. mesto. Postali so prvaki OPZDU. S to uvrstitvijo so prejeli vstopnico na državnem tekmovanju. Tudi ženska ekipa je imela tekmo v Osrednjeslovenski PZDU. Osvojila je tretje mesto.
Izletništvo – predsednica komisije za izlete Ivica Malovrh je popeljala člane v mesecu maju proti morju, prav do Fažane. Tam smo se pa vkrcali na ladjico, ki nas je popeljala na Brione. Prav Brioni so bili naš cilj. S seboj smo pa prinesli tudi harmoniko in klarinet. Franci in Štefan sta nas ob obali razveselila s svojima instrumentoma. Vsi udeleženci so bili navdušeni nad izletom.
Komisija za socialno skrbstvo pod vodstvom Jožeta Bizjan je opravila predvelikonočne obiske bolnih in ostarelih članov na domu in domovih za starejše občane. Obiskali so tudi vse jubilante.
Sekcija za pohodništvo in telovadbo je vse aktivnosti izvajala po planiranem spomladanskem delu za leto 2025. Vodja pohodnikov Anica Peklaj pa vabi še nove člane, da se pridružijo njihovi skupini za prečudovite pohode. Telovadba poteka enkrat tedensko (petek ) pri Bambiju. Tudi vodja telovadcev Milena Pustovrh vabi še nove člane, da se jim pridružijo.
Potopis po Afriki smo imeli 16. 6. 2025 na Lokaciji AP Polhov Gradec. V besedi in sliki sta nas popeljala po Kongu, Ugandi in Ruandi naša člana, popotnika Biserka in Tone Pogačar.

Cecilija Jarc

V torek, 27. maja, smo se člani Društva upokojencev Log odpravili na nepozaben izlet, ki je bil v znamenju vode – dragocene dobrine, ki jo v zadnjem času skozi študijski krožek »Promovirajmo vodna zajetja na Logu« spoznavamo z različnih vidikov – tudi s pomočjo računalnika. Prijavilo se nas je kar 55, kolikor jih avtobus tudi sprejme – zanimanje je bilo še večje – očitno nas voda resnično povezuje.
Prvi postanek smo imeli na prelazu Črnivec, kjer smo ob kavi izvedeli, da imajo prav tam svojo polnilnico vode. Njihova »Voda 902«, poimenovana po nadmorski višini izvira, se ponaša z izjemno čistostjo in jo tržijo po vsem svetu. Mi smo dobili plastenko vode za sabo.
Na Črnivcu se nam je pridružil g. Ivan Fale, naš vodič po Zadrečki dolini, ki resda nima uradne licence za vodenje, imel pa je neizmerno zalogo lokalnih zgodb. Približal nam je naravne in kulturne posebnosti krajev, ki smo jih obiskali. Med vožnjo po dolini nam je razkrival zgodbe o ljudeh, gorah ter gozdovih, predvsem pa o vodah – rdeči niti našega izleta.
Sledil je obisk Gornjega Grada, kjer nas je sprejela vodička Sara. Popeljala nas je v katedralo, ki nas je navdušila s svojo veličino in zgodovinskim pomenom.
Ogled je dodatno obogatil g. Zdenko Purnat, direktor občinske uprave, ki nam je iz prve roke opisal, kako je občino Gornji Grad avgusta 2023 prizadela huda vodna ujma. Začelo se je v četrtek 3.8.2023 pozno večer, ko so jih zajele obilne padavine, zaradi katerih so začele reke neverjetno hitro naraščati, na tem območju je padlo preko 250 mm/m2. Reka Dreta in njeni pritoki so se začeli izredno hitro dvigovati, v okoliških zaselkih so manjši hudourniki prestopili bregove, vode so se začele razlivati in začeli so se vrstiti pozivi za pomoč, kajti sprožilo se je veliko plazov, ceste so postale neprevozne in pomoč je bila otežena, zmanjkalo je tudi elektrike.
Povedal je pretresljivo zgodbo zakoncev, ki sta hišo kupila v Gornjem Gradu leta 2000 in jo temeljito obnovila. Kdaj se je začela drama? Sprva ni kazalo, da bo hudo. Poslušala sta poročila, povedali so, da bodo reke naraščale, a gospoda ni preveč skrbelo, saj se je Dreta že večkrat dvignila, vendar nikoli kritično. Avto je izpred hiše umaknil šele ob 4. uri zjutraj, ko je zatulila sirena. Takrat je bila voda meter pod hišnim pragom; ko se je čez pet minut vrnil, je že pljuskala čezenj in je še kar naraščala. Vedno višja je bila, on pa jo je z vrati poskušal zadržati. Nista poskrbela za lastno varnost, ko je začela voda dreti v hišo, poskušala sta rešiti lastnino! Žena je odšla po tram, da bi podprla vrata, morda je za iskanje potrebovala minutko, lahko tudi dve, a ko se je vrnila, on vrat ni mogel več zadržati. Nemočno je opazoval, kako je ženo val odplaknil kot list. Nekaj časa je bila pod vodo in nekaj časa nad njo in to v kuhinji, vsaj osem metrov stran. Skrbi, ker se ni javila takoj, ko jo je poklical, se ne da opisati. Zdelo se mu je, da je trajalo celo večnost, preden se je oglasila. V vodi do pasu in čez se je začel prebijati po hodniku proti njej in ko sta si kočno le podala roke, sta opustila misel na reševanje hiše, povzpela sta se v prvo nadstropje ter iz dnevne sobe s strahom opazovala, kako se voda dviguje po stopnicah. Na srečo se je ustavila štiri stopnice prej, preden bi zalila prvo nadstropje. Ostala sva živa, sta si oddahnila.
V bližnji Gostilni pri Jošku nam je naš vodič Ivan pripravil prav posebno presenečenje – predstavil nam je življenjsko pot zlatega paraolimpijca Frančka Tirška – Nanija. Ogledali smo si njegove olimpijske medalje in pokale, žal pa se z njim osebno nismo mogli srečati, saj je bil v času našega obiska na rehabilitaciji.
Sledilo je okusno kosilo v športnem centru Prodnik ob reki Savinji, kjer smo si oddahnili in uživali ob dobri hrani ter v sproščenem klepetu. A izleta še ni bilo konec – za konec nas je čakal še ogled gradu Žovnek, mogočne utrdbe z bogato zgodovino. Vzpon do gradu je bil za nekatere udeležence precej naporen, a nas je rešila vodička Pavlina, ki je s svojim avtomobilom priskočila na pomoč tistim, ki jim je bil teren prestrm. Z veliko zagnanostjo nam je predstavila zgodovino gradu in Žolneških graščakov, ter vzpon in zaton Celjskih grofov – za nekatere morda celo nekoliko preveč podrobno, a vsekakor s strastjo, ki jo je bilo čutiti v vsakem stavku.
Izlet je bil več kot le sprostitev – bil je priložnost za izmenjavo znanja, pogovor in smeh. Povezali smo teorijo s prakso in s tem še poglobili razumevanje pomena vodnih virov, ki jih pogosto jemljemo za samoumevne.

Irena L.