Spoštovani člani, študentje, mentorji in podporniki!
V četrtek, 13. marca 2025 vas vabimo na zbor članov Dvig-a v La Palli ob 17:30.
Pregledali bomo opravljeno delo in se dogovorili, kako naprej v letu 2025. Sodelovanje na zboru je priložnost, da se zahvalimo našim mentorjem in podpornikom. Kakor tudi priložnost za pripovedi o naših izkušnjah pri učenju.
Na zboru boste lahko poravnali tudi članarino za leto 2025.
Veselimo se srečanja,
Nika Gams, predsednica
M. D.
Foto: Vid Klančar
DU Borovnica vabi svoje člane na občni zbor 11. 3. 2025 ob 13.00 uri v gostišču Godec v Borovnici.
Vabljeni
V soboto, 15. februarja, je cerkveni mešani pevski zbor Danica priredil svoj prvi samostojni koncert v cerkvi sv. Marjete v Horjulu. Čeprav zbor deluje že več kot deset let, so se pevci prvič samostojno predstavili in cerkev napolnili z navdušenimi poslušalci. Koncert z naslovom Zgodba odrešenja je pripovedoval o Jezusovem življenju. Vse se je začelo z oznanjenjem, nadaljevalo z njegovim rojstvom, delovanjem, trpljenjem in se zaključilo z vstajenjem. Pevci so skozi pesmi in božjo besedo vodili poslušalce skozi pomembne trenutke Jezusovega življenja ter ustvarili globoko duhovno doživetje. Poleg zbora Danica, ki ga vodi Liza Pucihar Peklenk, sta nastopila še otroški pevski zbor Iskrice pod vodstvom Mateje Zdešar ter cerkveni mešani pevski zbor župnije Horjul, ki ga vodita Ana in Matija Bizjan. Glasbeno spremljavo so oblikovali Ana Bizjan na orglah, Žiga Fortuna na klavirju, Primož Križaj na kitari in Miha Vidrih na cajonu. Božjo besedo je bral Pavle Ravnohrib.
Pevci so zapeli več znanih pesmi, kot so Je angel Gospodov, Poslušajte vsi ljudje in Oljsko goro tiha noč pokriva. Nekatere pesmi so bile umirjene in čustvene, spet druge pa bolj živahne in polne veselja. Glasba je odražala tako žalost in trpljenje kot tudi radost in upanje. Ob koncu so pevci zapeli še pesem Le za Kristusa, s katero so simbolično zaključili večer.
Posebno pohvalo si zasluži zborovodkinja Liza Pucihar Peklenk, ki z veliko predanostjo in strokovnostjo vodi zbor. Pod njenim vodstvom pevci ne le izpopolnjujejo svoje glasbene sposobnosti, temveč tudi rastejo kot skupnost, ki s svojim petjem prinaša sporočilo vere in upanja. Njeno delo, trud in ljubezen do glasbe so se na koncertu še posebej izrazili, kar je bilo čutiti v vsaki zapeti besedi.
Po koncertu je sledilo prijetno druženje ob bogati pogostitvi v prosvetnem domu v Horjulu. Obiskovalci so bili navdušeni nad izvedbo in izrazili željo, da bi zbor Danica v prihodnje pripravil še več podobnih glasbenih večerov. Pevci so s ponosom in veseljem zaključili večer, hvaležni za priložnost, da so lahko svojo ljubezen do petja in duhovne glasbe delili z občinstvom.
Koncert je bil nepozaben glasbeni in duhovni dogodek, ki je pustil globok vtis tako pri pevcih kot pri poslušalcih. S pesmijo, ki povezuje, ter z veseljem in hvaležnostjo se že veselijo naslednjega srečanja ob glasbi.
M.D.
Obrazec lahko natisnete na spletni občine strani ter pošljete na Voka Snago. Obrazec lahko prejmete tudi v sprejemni pisarni Občine Horjul.
Naročila bodo sprejemali do četrtka, 13. 3. 2025. Odvoz pri samih uporabnikih pa bodo opravili na 20. 3. 2025.
Odvoz kosovnih odpadkov je za občane enkrat letno brezplačen. Odpadkov, ki niso kosovni odpadki, ne bodo odpeljali in bodo o njih obvestili pristojne inšpekcijske službe. Kosovne odpadke lahko pripravite za odvoz po 20.00 uri pred dnevom odvoza oziroma do 6.00 ure na dan odvoza, če ni drugače dogovorjeno z Voka Snago.
Da ne bi prihajalo do pojava divjih odlagališč, še opozarjamo, da je vsakršno odlaganje kosovnih in nevarnih odpadkov v naravi strogo prepovedano. Pristojne službe vršijo nadzor, kršitelje pa čakajo visoke kazni. Opozarjamo tudi vse obrtnike in podjetnike, da so po zakonu dolžni poskrbeti za odvoz kosovnih in nevarnih odpadkov, ki nastajajo z naslova njihove dejavnosti. Odpadkov ne smejo odlagati pri zabojnikih za embalažo, ki so namenjeni gospodinjstvom, ampak pristojnim odjemalcem, s katerimi imajo sklenjeno pogodbo.
Med kosovne odpadke odlagamo:
Med kosovne odpadke ne smemo odlagati:
Ekipe prostovoljcev, ki se odpravijo z vrečkami za smeti na teren, vedno prinesejo nazaj polne vreče odpadkov, ki v naravnem okolju nimajo kaj početi. Skrb za naravno okolje je naša skupna naloga, zato je prav, da vsak, ki si lahko vzame čas, pride in pomaga, da ni vedno vse na ramenih gasilcev ali šoloobveznih otrok. Zagotavljamo vam lahko obilo dobre volje, dobro družbo in dober občutek, ko veš, da si naredil nekaj dobrega.
Tu so predvidene lokacije in ure zborov, kjer vam bodo vodje akcij razdelili rokavice in vrečke za smeti ter natančnejša navodila, kje in kako bo potekalo pobiranje odpadkov v naravi:
ŽAŽAR: zbor ob 8. uri pred gasilskim domom
PODOLNICA: zbor ob 8. uri pred gasilskim domom
HORJUL: zbor ob 8. uri na občinskem trgu
VRZDENEC: zbor ob 8. uri pred gasilskim domom
LESNO BRDO: zbor ob 9. uri pri cerkvi
LJUBGOJNA: zbor ob 8. uri pred kmetijsko zadrugo
SAMOTORICA: zbor ob 9. uri pri cerkvi
ZAKLANEC: zbor ob 8. uri pred gasilskim domom
Besedilo in foto: Peter Kavčič
Vabljeni na pustovanje: 2. marca od 14. ure dalje v športno dvorano na Dobrovi.
V februarju je Planinsko društvo Vrhnika v sodelovanju z Zavodom Ivana Cankarja Vrhnika povabilo gospo Štefko Šebalj Mikše, članico Planinskega društva Cerknica, dolgoletno markacistko in planinsko vodnico, ki nam je predstavila nastanek in delovanje steklarn – glažut na Javorniku.
Slovenija je bila v preteklosti posuta z majhnimi steklarnami – glažutami povsod, kjer so bile velike površine gozdov, saj je bil les osnovna surovina za kurjenje talilnih peči in za pridobivanje pepelike, ene od glavnih sestavin za izdelavo stekla. Poleg oglarjenja je bilo steklarstvo način izkoriščanja kvalitetnih gozdov v oddaljenih krajih Pohorja, Zasavja, Posavja, Kozjanskega in drugod. Glažuto so vedno zgradili v osrednjem delu najboljših gozdnih površin in se preselili na drugo lokacijo, ko je bil gozd izsekan.
Tudi Javornik in drugi cerkniški gozdovi so bili že v preteklosti zelo bogati z lesom, tako da sta na območju Javornika delovali dve večji glažuti. V 18. stoletju Karlovica ali Dolenjska, ki je bila zgrajena blizu gradu Karlovica, ko je zmanjkalo lesa pa so glažuto zaprli in v 19. stoletju naredili novo z imenom Jezerska višje v osrčju javorniških gozdov. Lastniki glažut so se menjali, gradili so jih tržaški trgovci z lesom in veleposestiki, ki so imeli v lasti velike gozdne površine in jemali v služnost tudi gozdove okoliških kmetov. Jezersko glažuto je za kratek čas odkupil tudi domačin, a je kmalu spet prišla v roke posestnika Pagliaruzzija (lastnika Cekinovega gradu v Ljubljani).
Glažuto Karlovico je omenjal tudi Baltazar Hacquet v knjigi Oryctographia Carniolica iz leta 1778. V njegovem času je bila steklarna v razcvetu, saj so v njej poleg mojstrov iz Češke in Štajerske dobili delo tudi domači mojstri, mizarji, kamnoseki in kmetje, ki so nosili kremen iz severnega pobočja Slivnice v Dolenjo vas, kjer so ga v mlinih na potoku drobili v prah. Tam so izdelovali tudi pepeliko (lužen pepel), katero so dodajali kremenčevemu prahu, da so znižali tališče na 800 °C – na temperaturo, ki so jo v pečeh lahko dosegli s kurjenjem drv oz. oglja, nekatere surovine pa so uvažali iz Trsta in namesto pepelike in sode dodajali morsko sol, ki je bila cenejša od pepelike, kajti za 1 kg steklovine je zgorelo 2.400 kg lesa, od tega le 72 kg za taljenje, ostali les pa so porabili za pridobivanje pepelike (Cimperšek M. 2016).
Izdelovali so pollitrske steklenice, kozarce, šipe in kakovostno steklo za ure. Glažuta Karlovica je zamenjala več lastnikov, nazadnje je bila v lasti bratov Kreidl, delovala je do leta 1793, nato pa so Karlovico zaprli. Razlog so bile najbrž finančne težave in pritožbe lastnikov gozdov, ki se z goloseki gozda niso strinjali. Od steklarne je ostalo samo ime Glažuta in ostanki vodnjaka.
Glažuta Jezerska je bila postavljena višje v pobočje Javornika nad Zadnjim krajem v k.o. Otok I. Iz mapne kopije iz leta 1823 (Arhiv Republike Slovenije) je razvidno, da je steklarno sestavljalo 14 lesenih poslopij, kar kaže, da je bilo obratovanje steklarne dovoljeno za dobo 20 let.
Proizvodnja je cvetela, steklene izdelke so prodajali tudi na Tržaško in delovanje podaljševali z nedogovorjenim izsekavanjem gozdov v lasti okoliških kmetov, zato so glažuto zaprli, ostala je samo pot, ki je bila zgrajena do glažute Jezerska in se še danes imenuje Fabrška pot.
V steklarni so izdelovali votlo in ravno steklo, steklenice za rozolijo (liker iz cvetov pomaranč in vrtnic; J. Kebe ), brušene kozarce, krožnike, vodne in peščene ure, ampule, retorte, vaze, lekarniško posodo ter steklenice z okraski. Steklo so tudi brusili, ohranil se je lestenec, ki krasi podružnično cerkev sv. Petra v vasi Dolenje Jezero.
Nekatere svoje izdelke je zadnji lastnik steklarne Pagliaruzzi poslal tudi na obrtniško razstavo v Ljubljano leta 1844 in jih podaril muzeju.
Gospa Štefka ima v svoji zbirki poleg ostankov stekla in materiala, ki ga je našla med raziskovanjem okolice nekdanjih glažut, tudi dragoceno steklenico, ki je bila v lasti njene prababice.
Gospe Štefki Šebalj Mikše se zahvaljujemo za zanimivo predavanje, saj je obiskovalcem, ki so napolnili Malo dvorano Cankarjevega doma na Vrhniki, prikazala malo poznano glažutarstvo na Javorniku nad Cerkniškim jezerom.
Marija Dolinar
Sporočamo vam, da bo LPP d.o.o. v TOREK, 4. 3. 2025, od 15. in 18. ure, izvajalo tehnične preglede traktorjev in traktorskih priklopnikov pri Športnem Parku Horjul.
V gasilskem domu Dvor je v soboto, 22., in nedeljo, 23. februarja, potekala razstava Lego kock, ki so jo pripravili Kotarjevi s svojimi prijatelji. Razstava je bila posebna priložnost za vse ljubitelje Lego kock, saj je bilo možno videti v različnih setih tudi večje umetnine ter napredne tehnologije. Razstava je čisto po naključju ponovno zaživela ravno po desetih letih.
Na ogled je bilo kar 155 različnih setov, ki so bili sestavljeni iz skupno 150.000 Lego kock. Pri postavitvi razstave je sodelovalo 19 ljubiteljev Lego kock, med njimi so bili z največjim številom setov prisotni ravno Kotarjevi, Primož, Marko, Franci in Klemen. Najmlajši razstavljalec je imel komaj 6 let, najstarejši pa je bil razstavljalec iz Ljubljane z 72 leti. Poseben poudarek je bil na Lego tematskih sklopih, kot so Technic, Friends, City in Creator, med istovrstnimi seti pa so prevladovala avto dvigala. Postavljena je bila tudi 53 metrov dolga železniška proga, po kateri so vozili Lego vlaki. Med eksponati so bili trije večji stroji, ki jih je bilo mogoče upravljati preko Lego aplikacije na telefonu.
Najmanjši razstavljen set iz leta 1966 je bil sestavljen iz samo dveh kock in je hkrati predstavljal tudi najstarejši eksponat razstave. Poleg uradnih Lego setov so bile predstavljene tudi unikatne skulpture MOC – My Own Creation. Te so izdelane po idejah in načrtih Lego zanesenjakov, ki želijo iz Lego kock sestaviti nekaj več, kot nudi Lego v svojih tovarniških setih. Med tovarniškimi seti je imela največ delov ladja Titanik, ki je sestavljena iz 9.092 kock. Obiskovalce so navdušile tudi podrobno izdelane Lego rože iz serije Botanical Collection, ki so celotni razstavi in predvsem ženskim obiskovalkam dodale poseben estetski pridih. Po drugi strani pa je bil kot največji set mogočno avtodvigalo s kar 10.053 kockami.
Ob vhodu v razstavo je bilo možno najprej videti ogromno MOC delujočo smučarsko sedežnico, na sami razstavi pa je bilo videti predvsem vozila. Na začetku Lego BMW motor, nato pa različne avtomobile, policijska, gasilska in reševalska intervencijska vozila, traktorji, kombajn, avtovleke, ogromno tovornjakov s hidravličnimi dvigali, Titanik, letala, buldožer, formule in marsikaj drugega.
Razstava je privabila številne obiskovalce, ki so občudovali natančno sestavljene modele in se sprehajali med skrbno pripravljenimi postavitvami. Razstava je prikazala široke možnosti ustvarjanja s kockami in dokazala, da Lego ni le igrača, temveč prava umetnost.
M. D.
