V meglenih in dolgih popoldnevih so dobrodošla naša druženja na mesečnih čajankah, ki nam polepšajo še tako turoben dan. Vse pogosteje so naša srečanja potopisno obarvana, saj naši člani radi delijo z nami svoje vtise in doživetja s potovanj širom po svetu. Tako je bilo tudi tokrat. Zbrali smo se v sredo, 12. novembra 2025. Prisotnih 38 članov dokazuje, da je zanimanje za dežele onkraj naših meja vse večje.
S svojimi popotnimi doživetji sta nas znova razveselila Dunja in Niko. Tokrat smo z njima »odpotovali« v deželo v severovzhodni Afriki, znano kot zibelko civilizacije, ki vedno znova očara s svojo veličastno zgodovino. Egipt sta prepotovala po vodi in kopnem ter vtise strnila v zanimivo in slikovito pripoved. V prvem delu smo spoznali Egipt, kot sta ga doživela na plovbi po reki Nil z zanimivimi postanki ob njej. Dunja in Niko sta nam približala življenjski utrip ljudi ob reki, njihov vsakdan, preplet starodavnih običajev in sodobnega življenja ter mogočne templje, ki še danes čuvajo zgodbe faraonov. V drugem delu smo se podali še v osrčje egipčanske zgodovine. Predstavila sta nam znamenite piramide v Gizi, ki še danes vzbujajo globoko spoštovanje. S pomočjo posnetka notranjega rova smo si lahko veliko bolje predstavljali, kako zahtevna in skrivnostna je notranjost teh mogočnih kamnitih struktur. Z zanimivimi utrinki iz mesta Kairo sta nas popeljala po njegovem vrvežu – od mogočnih muzejev do ozkih uličic, kjer se prepletajo barve, vonji in zvoki vsakdana.
Druženje smo nadaljevali ob pogostitvi z egipčanskimi okusi. Seveda ni manjkal čaj, tokrat iz pravega egipčanskega hibiskusa. Podprli pa smo se tudi s skutino pito (burekom), tradicionalnim osvežilnim napitkom ajran (iz jogurta in vode z dodanimi začimbami). Ker je v egipčanski prehrani močno zastopana zelenjava, sva z Branko pripravili tudi zelenjavne palčke in nabodalca. Ob obloženi mizi je tekel živahen pogovor o vtisih, ki jih je pričarala predstavitev Egipta. Bili smo si enotni, da nas takšna srečanja bogatijo in »odpirajo okno v svet«.
Zahvaljujemo se Dunji in Niku za njun čas, trud in pripravljenost, da sta svoje potovanje delila z nami. Hvaležni smo, da smo skupaj z njima lahko »pokukali« v skrivnostni svet starodavne civilizacije. Zahvala tudi vsem, ki ste kakorkoli prispevali k prijetnemu druženju, še posebej pa Lidiji, ki nas je pogostila z okusno belokranjsko pogačo in nas s tem prijetno »opomnila«, da smo vendarle doma …
Se vidimo na naslednji, praznični čajanki v decembru!
Damijana T.
