Mesec junij velja za most med pomladjo in poletjem. Izvirno slovensko ime za ta mesec je rožnik. Barjani smo se lahko na lastne oči prepričali, da je ime pravo. Vodnik Jože Školc nas je popeljal skozi pokljuške gozdove do visokogorskih travnikov in pašnikov, kjer smo občudovali bogastvo planinskega cvetja, ki je v začetku poletja najbujnejše.
Začetek naše poti je bil na planini Zajavorniki. Skozi iglast pokljuški gozd smo se pričeli počasi vzpenjati vse do Blejske koče. Prvotna koča je bila odprta 6. junija 1951 v sedanjem pastirskem stanu. Planinsko društvo Bled je leta 1975 od blejskih kmetov odkupilo sosednji stan, sedanjo Blejsko kočo.
Blejska koča se nahaja na grebenu nad planoto Pokljuka, na razgledni planini Lipanci, 1633 metrov visoko na jugovzhodnem pobočju Lipanskega vrha. Na robu planine Lipance, tik pred Blejsko koče, se odpre razgled na obširne pokljuške gozdove. Levo, proti vzhodu, bomo opazili številne vrhove Kamniških Alp. Proti jugu, za zeleno preprogo pokljuške planote in Jelovice pa se dvigajo vrhovi Spodnjih Bohinjskih gora.
Koča je izhodišče, oziroma vmesna postojanka, za Debelo peč, enega naših najbolj priljubljenih dvatisočakov in sosednjo goro Mrežce, kamor smo se vzpeli tudi najbolj zagnani Barjani. Mrežce so razgledni vrh v bližini Lipanskega vrha, od koder je lep pogled na Triglav, Rjavino in pokljuške vrhove.
V dolino smo se spustili mimo partizanskega spomenika na Rupah, kjer nas je čakal naš avtobus.
Zapisala: Vanda
Fotografije: Marjetka, Andrej in Franci
Film: Stane
