Anketno vprašanje je bilo povsem preprosto: Kaj je kultura oziroma kaj osnovnošolcem sploh pomeni kultura? Odgovori niso bili ravno navdušujoči. Na primer: “Ne vem, kultura? A to mislite, da si pač prijazen?” Takih in podobnih odgovorov je bilo največ, in to daje misliti, da naši otroci sploh ne poznajo pojma kultura v širšem smislu, ker jim, kot kaže, tega nihče ne razloži in verjetno v šolah kultura ni prioriteta. Sicer pa tudi na splošno družba pogosto kulturo oži le na bonton, pravila ali pravilno vedenje. Ko otrokom postavimo vprašanje »Kaj je kultura?«, dobimo zrcalo družbe.
Kultura je vsekakor več, pravzaprav je nekaj živega in vsakdanjega, a žal spregledanega. Kultura zagotovo ni samo “lepo obnašanje”: je umetnost, je jezik, so pesmi, zgodbe, filmi, prazniki, zgodovina, navade in način življenja, izražanja, hkrati je kultura tudi to, kar poslušamo, gledamo in ustvarjamo.
Kdo naj torej prevzame odgovornost oziroma kdo naj našim otrokom in mladim razloži, kako pomembna je kultura? Je to naloga šole, staršev, medijev, kulturnih ustanov? Morda je prav zdaj čas, da začnemo govoriti o kulturi bolj odprto, živo in vključujoče ter jo približamo otrokom – ne kot obveznost, ampak kot veselje, svobodo in izraz.
Prav je, da se kot družba zavemo, da kultura ni nekaj, kar shranimo v vitrino in pozabimo. Kultura je to, kar izbiramo vsak dan – kako govorimo, kako poslušamo, kaj ustvarjamo. Če tega ne učimo otrok mi, kdo jih potem bo?
Andreja Čamernik Rampre
