Vrhnika, 26. september – V Cankarjevem domu so odprli dokumentarno razstavo o Kuclerjevih harmonikah, ki so jih pred drugo svetovno vojno izdelovali na Lesnem Brdu. Odprtje so popestrili s kulturnim programom, v katerem je bilo dediščino mogoče tudi slišati, ne le brati.
Harmonika se je v 19. stoletju hitro razširila po svetu, ker je imela veliko praktično vrednost: en sam godec je z razmeroma majhnim glasbilom lahko izvajal melodijo, ritem in spremljavo ter tako samostojno igral za ples in ob drugih družabnih priložnostih. Na Slovenskem se je pojavila že kmalu po letu 1850. Eno osrednjih središč izdelovanja in širjenja harmonik v osrednji Sloveniji je bila prav Kuclerjeva obrtna delavnica na Lesnem Brdu pri Vrhniki.
Zgodbo Kuclerjevih harmonik so pisale tri generacije mojstrov: stari oče Ivan, oče Franc ter sinova Anton in Leopold. Znamka Kucler je bila pred vojno dobro znana, njihove harmonike pa zelo cenjene. Naročila niso prihajala le iz Slovenije, temveč tudi iz Francije, Avstrije in Amerike. V oglasih so delavnico pogosto predstavljali kot »prvo jugoslovansko izdelovalnico harmonik«. O njihovi iznajdljivosti priča tudi harmonika iz leta 1937: ko v času gospodarske krize ni bilo materiala, so meh naredili kar iz časopisnega papirja.
Druga svetovna vojna je tragično posegla v življenje družine Kucler. Ugasnila so življenja sedmih družinskih članov, s tem pa se je končala tudi bogata in uspešna družinska tradicija izdelovanja harmonik.
Ko pade seme na plodna tla
»Zamisel o razstavi se je porodila pred petimi leti prav tu, v Cankarjevem domu. Janez Garafol – Gari je občanskemu raziskovalcu Juretu Žitku omenil Kuclerjeve harmonike,« je na odprtju povedala Sonja Žakelj, direktorica Cankarjeve knjižnice in ena od soorganizatork dogodka. »Jure je med raziskovanjem na spletu našel Katarino Vrisk, Avstralko slovenskih korenin, ki je zgodbo o Kuclerjevih zapisala v svoji knjigi. Ob njenem obisku Slovenije oktobra 2024 jo je povabil na Vrhniko in jo pripeljal tudi v Cankarjevo knjižnico Vrhnika. Tam smo ob prijetnem pogovoru in ob navdušenju nad izjemnimi uspehi Kuclerjevih sklenili, da pripravimo razstavo in dogodek, s katerima želimo njihovo zgodovino in dosežke predstaviti širši javnosti. In danes je ta dan.«
»Tam spodaj« o Kuclerjevih harmonikah
Zgodba o Kuclerjevih harmonikah bi verjetno utonila v pozabo, če je ne bi v knjigi Antologija slovenskih glasbenikov v Avstraliji popisala Katarina Vrisk, pisateljica, glasbenica in dejavna članica slovenske skupnosti v Melbournu. »Zgodba o družini Kucler je prišla k meni novembra 2015 prek gospoda Florjana Auserja … Sčasoma mi je zelo prirasla k srcu. Pokazala je, kaj lahko dosežemo s slovensko iznajdljivostjo, ustvarjalnostjo, odličnostjo in trdim delom. Hkrati pa je razkrila, kakšne tragedije so se dogajale na slovenskih tleh, zlasti med drugo svetovno vojno,« je na odprtju pojasnila Vriskova. Ko so 20. marca 2016 v Sydneyju predstavili Antologijo, je bila družina Kucler osrednja zgodba. »Ključna je bila družina Brežnik, saj je gospa Jelena Jeni Brežnik, neposredna potomka Antona Kuclerja, v celoti obnovila Kuclerjevo harmoniko, ki jo je izdelal njen dedek Franc Kucler. Igral jo je njen sin Mark. To je bil pomemben in čustven trenutek.«
Kuclerjeve harmonike so danes redke
Od druge svetovne vojne je minilo že osem desetletij, zato so ohranjene Kuclerjeve harmonike redke. Na prireditvi jih je bilo nekaj razstavljenih ob robu odra v Cankarjevem domu, da so se obiskovalci lahko prepričali o njihovi raznovrstnosti. Morda je bila med njimi tudi katera od tistih, ki so jih med vojno zakopali. O tem je spregovorila Marija Lenaršič, ki je občinstvu posredovala misli polsestre Jeni Brežnik iz Avstralije: »Med bolečimi spomini na vojno je bilo tudi opozorilo, da so Kuclerjevi zaradi podpore odporniškemu gibanju na seznamu za iztrebljenje. Zato so skrivaj zakopali nekaj harmonik, orodje za njihovo izdelavo in osebne predmete. Ko so prišle okupacijske sile, so požgale našo hišo in delavnico ter na mestu ustrelile mojega dedka Franca. Nato so s palicami prebadale zemljo in iskale še preostalo premoženje družine Kucler, predvsem družinske fotografije in harmonike. Prav zaradi teh prizadevanj, da bi skrili družinsko lastnino, so preživele tudi nekatere zakopane harmonike, ki jih hranimo še danes.«
Znanje se je preneslo na Vrzdenec
Znanje in veščine izdelovanja harmonik so Kuclerjevi prenašali tudi na druge. V določenem obdobju je njihova delavnica zaposlovala celo deset pomočnikov. Nekateri so pri mojstru Antonu Kuclerju pridobili tudi obrtna potrdila. Med njimi je bil Anton Železnik, ki je leta 1927 pri Kuclerjevih prejel obrtno dovoljenje, nato pa stopil na samostojno pot izdelovanja harmonik na Vrzdencu (pozneje na Vrhniki). Po drugi svetovni vojni je delavnico na Vrhniki prevzel njegov brat Avgust Železnik, znanje pa se je ohranilo tudi na Vrzdencu. Leta 1988 je namreč Antonov nečak Janez Železnik začel izdelovati harmonike pod znamko Janez. Na prireditvi je zaigral na svojo harmoniko, v avli pa razstavil orodje za njihovo izdelavo.
Odprtje razstave so z zvoki harmonike in plesi obogatili Denis Novato, Urban Peterle in Gal Suhadolnik. Ker mineva 80 let od odprtja IUV sta občinstvo z »usnjarsko koreografijo« navdušila Folklorna skupina Klas Horjul in Šumnik Borovnica. Prireditev je povezovala Petra Grom.
Razstavo si lahko v avli Cankarjevega doma ogledate do 11. oktobra, nato pa bo na ogled v Cankarjevi knjižnici.
Info
Prireditev v okviru Dnevov evropske kulturne dediščine 2026 so pripravili: Jure Žitko, Katarina Vrisk, Mark Brežnik (sin Jelene Brežnik – rojene Kucler), Sebastjan Auser, Cankarjeva knjižnica Vrhnika, Muzejsko društvo Vrhnika, Zavod Ivana Cankarja Vrhnika in Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
Gašper Tominc, foto: GT
