Kako vzgojiti zdrav sadovnjak, kako se spopasti z boleznimi in škodljivci ter kako pridelano sadje čim bolje shraniti in predelati? Na ta vprašanja odgovarja trilogija Biodinamično in permakulturno sadjarstvo (brez kemikalij), pod katero se podpisuje Borovničan Slavko Turšič z Dražice. Tri knjige so nastajale na podlagi več desetletij praktičnega dela, opazovanja narave, izobraževanja in preizkušanja različnih metod v lastnem sadovnjaku.
Turšič v svojem pristopu povezuje biodinamiko in permakulturo. Kot pojasnjuje, biodinamika odgovarja predvsem na vprašanje, kdaj opraviti določeno delo v sadovnjaku, permakultura pa, kako čim bolje izkoristiti naravne danosti, lokalne vire in prostor. Obe področji tako združuje v celoto, ki jo nekoliko hudomušno poimenuje tudi »permadinamika«.
Prva knjiga: Od zemlje do sadnega drevesa
Prvi del trilogije predstavlja temelje biodinamičnega in permakulturnega sadjarstva. Bralec se najprej seznani z osnovnimi načeli obeh pristopov, nato pa s pripravo prostora za sadovnjak, izboljševanjem zemlje in gnojenjem z lokalnimi viri. Pomemben del knjige je biodinamični sadjarski koledar, ki skozi leto spremlja opravila v sadovnjaku in uporabo preparatov. Predstavljena je tudi vzgoja sadnega drevja – od semena do odraslega drevesa, vključno s cepljenjem.
Druga knjiga: Ko se v sadovnjaku pojavijo škodljivci
Druga knjiga se posveča boleznim in škodljivcem sadnega drevja. Avtor predstavi različne glive, viruse, bakterije, fitoplazme, žuželke, pršice in živali, ki lahko poškodujejo sadno drevje. Ob tem pa opozarja, da v naravi ni vse tako preprosto, da bi lahko organizme razdelili samo na »škodljive« in »koristne«. Med pomembnimi zavezniki sadjarja so denimo polonice, tenčičarice, strigalice, čebele, čmrlji, ptice, ježi, kune, podlasice in številne druge živali. Cilj biodinamičnega pristopa je ustvariti čim bolj pester sadni vrt, v katerem lahko vzpostavimo naravno ravnotežje.
Knjiga zato poleg opisov bolezni in škodljivcev prinaša tudi konkretne načine zaščite drevja. Predstavljeni so različni pripravki, čaji in biodinamični preparati, pa tudi tehnični ukrepi za zaščito sadovnjaka. Posebno poglavje je namenjeno postavitvi zavetišč za samotarske čebele in čmrlje, ki so pomembni opraševalci sadnega drevja.
Tretja knjiga: Kaj storiti, ko je sadje že v košari?
Tretji del trilogije z naslovom Predelava sadja naredi še korak naprej. Sadje je vzgojeno, obrano, zdaj pa ga je treba shraniti in predelati tako, da se ohrani čim več energij in vitaminov.
Knjiga predstavlja različne načine predelave: izdelavo sokov, kompotov, »marmelad«, kisa, sadnega vina in žganja ter postopke sušenja. Poseben poudarek je namenjen hitri pasterizaciji, pri kateri Turšič uporablja hitro segrevanje sadja do temperature pasterizacije 76 °C, shranjevanje v stekleno embalažo in nato hitro ohlajanje v mrzli vodi. Metodo je po lastnih navedbah v praksi preizkušal več desetletij, pri tem pa sokovom in drugim shrankom ne dodaja nobenega sladkorja.
Tretja knjiga prinaša tudi posebno zanimivost, pregled 153 starih in novejših sort jablan in hrušk, ki rastejo v Turšičevem sadovnjaku. Pri posameznih sortah so predstavljeni njihova zgodovina, lastnosti, skladiščenje in možnosti uporabe. Posebno mesto ima lokalna sorta Paplerjev bobovec oziroma paplerka, za katere ohranitev in širjenje si avtor prizadeva.
V knjigi so poleg tega predstavljene metode ugotavljanja kakovosti biodinamično pridelane hrane, vplivi energij na vodo in prenos teh energij na rastline.
Knjige, ki so nastale v sadovnjaku
Posebnost Turšičeve trilogije je, da ne gre zgolj za teoretičen pogled na sadjarstvo. Velik del znanja temelji na njegovih lastnih izkušnjah in desetletjih dela. Slavko Turšič je sicer po izobrazbi univerzitetni diplomirani inženir strojništva. 40 let je bil poklicno povezan s stroji za lesarstvo, kjer je poleg izdelave dokumentacije načrtoval in vgrajeval pnevmatske, hidravlične in vakuumske komponente. Sadjarstvo in vrtnarstvo pa sta ga spremljala vse življenje. Po upokojitvi leta 2024 je delo na mali kmetiji postalo njegova glavna dejavnost.
Biodinamik je od leta 2005, od leta 2013 pa se ukvarja tudi s permakulturo. Znanje že vrsto let prenaša na druge. Predava in vodi delavnice za društva Ajda po Sloveniji, pripravlja biodinamični koledar sadjarskih opravil, piše članke in sodeluje pri različnih projektih s področja sonaravnega pridelovanja. Poleg tega prikazuje obrezovanje sadnega drevja v občinskem sadovnjaku pod stebrom viadukta v Borovnici vsako leto na Prešernov dan 8. februarja.
Posebno mesto v njegovem delu ima ohranjanje starih sort. Njegovo praktično delo je bilo večkrat tudi nagrajeno. Na festivalu Dobrot slovenskih kmetij na Ptuju je leta 2022 prejel zlato medaljo za motni jabolčni sok z okusom bezgovega cvetja in srebrno za jabolčni sok z okusom rmana. Leta 2023 je za gozdni med prejel še zlato medaljo.
Turšičeve knjige nagovarjajo širok krog bralcev, od poznavalcev biodinamike in permakulture do vrtičkarjev, samooskrbnih pridelovalcev in vseh, ki bi se želeli približati sonaravnemu načinu pridelave hrane. Njegov pristop izhaja iz prepričanja, da lahko veliko znanja najdemo že v naravi in izkušnjah prejšnjih generacij. Hkrati pa ga dopolnjujejo sodobna spoznanja, dolgoletno praktično delo in nenehno preizkušanje novih pristopov.
Rok Mihevc
