Mentorji mladine našega društva smo med poletnimi počitnicami za otroke, stare med 12 in 18 let organizirali že tradicionalni 9. gasilski tabor. Letos smo ga prvič izvedli nekoliko drugače – v obliki taborjenja na Pokojišču. Ob tej priložnosti se iskreno zahvaljujemo sosednjemu društvu PGD Pokojišče–Padež–Zavrh za prijazno izposojo gasilskega doma in njegove okolice, ki je za nekaj dni postala naš drugi dom.
Od četrtka, 30. julija, do nedelje, 2. avgusta 2026, so otroci bivali v šotorih, kjer so poleg nepozabnih dogodivščin pridobivali tudi veliko novega gasilskega znanja. Spoznali so gasilsko opremo in vozila, se preizkusili v reševanju z vrvno tehniko, gašenju požarov v naravi ter uporabi radijskih postaj. Seveda pa tabor ne bi bil pravi brez športnih, vodnih in družabnih iger. V njih smo se pogumno preizkusili tudi mentorji – in hitro ugotovili, da mladost prinese kar nekaj prednosti. Otroci so nas večkrat zasluženo premagali, mi pa smo se ob tem naučili predvsem to, da izgovor: “Samo malo smo jim pustili zmagati,” ne deluje več najbolje.
Čudovita okolica nam je ponujala obilico možnosti za športne aktivnosti. Dneve smo začeli z jutranjo telovadbo, nadaljevali z nogometom, košarko in odbojko, za osvežitev pa smo poskrbeli v domačinom dobro poznanem »Koželjškem grabnu«, ki je bil v poletni vročini najbolj priljubljena kopalna destinacija.
V petek smo se odpravili na izlet v Ljubljano. Najprej smo obiskali Železniški muzej, kjer nam je zanimivo predstavitev pripravil Rok Šmon, za kar se mu iskreno zahvaljujemo. Pot nas je nato vodila v Tacen, kjer smo se preizkusili v ekipnem raftanju po reki Savi. Na vodi ni manjkalo špricanja, navijanja in prijateljskega tekmovanja, katera ekipa bo hitrejša. Dekleta so dokazala, da moč ni vedno odločilna – fantje so jim morali športno priznati poraz. Dan smo zaključili s kopanjem na kopališču Kodeljevo, po vrnitvi v tabor pa nas je pričakala še zaslužena večerja.
Poseben čar tabora so predstavljale tudi nočne straže in varovanje taborne zastave. Budni stražarji so bili prepričani, da jih nihče ne more presenetiti, vendar so jim nepridipravi zastavo uspeli ukrasti že prvo noč. Seveda je sledila primerna “kazen” v obliki dodatnih gasilskih nalog, po uspešno opravljenih nalogah pa se je zastava vrnila na svoje mesto in tam ponosno plapolala vse do zaključka tabora.
Štirje dnevi so minili veliko prehitro, a so bili polni smeha, novih znanj, dogodivščin in nepozabnih trenutkov. Otroci so se skozi skupne naloge, izzive in vsakodnevno življenje v taboru iz dneva v dan bolj povezovali, stkali nova prijateljstva ter utrdili stara. Prav takšno medsebojno zaupanje, sodelovanje in ekipni duh so temelj gasilstva, saj lahko le povezana in usklajena ekipa uspešno pomaga ljudem, ko je to najbolj potrebno.
Domov smo se vrnili bogatejši za številne nove izkušnje, lepo bero spominov in kakšno zabavno zgodbo, ki jo bomo zagotovo še večkrat obujali. Že zdaj pa z veseljem odštevamo dneve do jubilejnega 10. gasilskega tabora.
Karmen Kržič
