Folkloristi gostovali v Aumetzu v Franciji

Člani Folklorne skupine Bistra smo od 10. do 14. junija 2026 gostovali v Franciji. Na povabilo gospe Magdalene Madotto, predsednice slovenskega delavskega društva Aumetz smo zaplesali in zapeli ob častitljivi 100. obletnici delovanja društva.
Slovensko delavsko društvo Aumetz (znano tudi kot ATSO – Association des Travailleurs Slovènes d’Origine) je bilo ustanovljeno 9. maja 1926 v rudarskem mestu Aumetz v regiji Lorena (Lorraine) v vzhodni Franciji. Ustanovili so ga slovenski izseljenci, ki so odšli na delo v tamkajšnje rudnike železove rude. Poleg druženja je bil namen društva pomoč članom na socialnem področju, ohranjanje slovenske kulturne dediščine, petje v pevskih zborih, igranje na glasbila in uprizarjanje gledaliških iger. Največ ekonomskih izseljencev je v Loreno in Aumetz prišlo med obema svetovnima vojnama (zlasti v valovih 1911–1914 in 1922–1930). Med njimi je bilo zelo veliko ljudi iz Primorske (ki je bila takrat pod fašistično Italijo), pa tudi iz Zasavja, Štajerske in Prekmurja. Rudarji iz Idrije so imeli ključno vlogo in so bili v Franciji izjemno cenjeni, saj so v tamkajšnje rudnike železa prinesli vrhunsko rudarsko znanje iz domačega rudnika živega srebra. Zaradi gospodarske krize po drugi svetovni vojni se je v Aumetz preselilo še dodatno število izkušenih idrijskih rudarjev. Ker je bila koncentracija rudarjev iz Idrije v Aumetzu tako opazna in vplivna, sta se mesti leta 1981 uradno pobratili. V spomin na te zgodovinske vezi danes sredi Idrije najdemo Aumeški trg, v Aumetzu pa Slovensko ulico (Rue de Slovénie).
Praznovanja 100. obletnice slovenskega delavskega društva Aumetz, Francija je poleg številnih tam živečih Slovencev in visokih predstavnikov francoskih oblasti s svojim obiskom počastila tudi slovenska veleposlanica iz Pariza gospa Renata Cvelbar Bek z delegacijo.
Kot je povedal župan občine Aumetz Laurent Cavalieri, je šlo za globoko ganljiv dogodek, zaznamovan s spominom in hvaležnostjo do vseh tistih, ki so zapustili domovino, da bi delali v rudnikih v Aumetzu ter tako prispevali k razvoju regije. S slovesnostjo smo se poklonili tem pogumnim moškim, ženskam in njihovim družinam, ki so ohranili svoje korenine in hkrati pomagali pisati pomembno poglavje lokalne zgodovine.
Praznovanje se je začelo s tradicionalnim sprevodom ob spremljavi pihalne godbe, ki je krenil neposredno izpred zgodovinske Slovenske hiše v Aumetzu. Sledilo je uradno polaganje vencev pred mestno hišo (Hôtel de Ville) v spomin na preminule slovenske rudarje in rojake. Po slovesni maši, ki je potekala v slovenskem jeziku, se je uradni protokol za trenutek umaknil pristnemu slovenskemu veselju in domačnosti. Pred cerkvijo so domači rojaki pripravili toplo dobrodošlico s pogostitvijo, kjer seveda niso manjkale tradicionalne slovenske dobrote (kot je potica) ter kozarec rujnega, kar je takoj ustvarilo občutek, kot da so vsi zbrani sredi slovenske vasi, ne pa v Franciji. Člani Folklorne skupine Bistra smo v svojih čudovitih narodnih nošah pred cerkvijo poskrbeli za pravo glasbeno-plesno presenečenje. Spontano smo zaplesali in zapeli, s čimer smo med rojaki v hipu prebudili močna čustva in nostalgijo. To neformalno druženje je domačinom pomenilo ogromno. Starejši potomci slovenskih rudarjev, ki še vedno skrbno čuvajo slovensko besedo, so ob zvokih Domnove harmonike in domače pesmi marsikomu privabili solze v oči, druženje pa je služilo kot čudovit uvod v kasnejši uradni del slovesne akademije v dvorani. Tam je zbrane nagovorila dolgoletna in prizadevna predsednica društva ATSO, gospa Magdalena (Magda) Rupnik Madotto. Slovenska veleposlanica v Franciji, gospa Renata Cvelbar Bek,  je društvu ob tem velikem jubileju podelila posebno priznanje Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Dogodek so glasbeno in pevsko obogatili pevci Slovenskega rudarsko-pevskega društva Jadran iz bližnjega Freyming-Merlebacha, kot osrednja gostujoča skupina iz Slovenije pa je sodelovala naša Folklorna skupina Bistra iz Borovnice, ki je na plesni podij zvabila tudi najstarejše udeležence srečanja.
Stoletnica društva je dokaz, da slovenska dediščina v Aumetzu ostaja živa in spoštovana ne glede na to, da jo danes vzdržujeta že tretja in četrta generacija potomcev prvotnih rudarjev.
Člani Folklorne skupine Bistra se zahvaljujemo ga. Franji in g. Bogdanu Jereb, ki sta nas povezala s predsednico društva. Srčna hvala gospe Magdi Madotto in njenemu možu gospodu Klodu za vabilo, gostoljubje in vso toplino, ki smo je bili deležni. V veliko čast nam je bilo, da smo lahko s slovensko pesmijo in plesom prinesli košček domovine med svoje rojake.

Melita Bole